Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Abhazijka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Abhazijke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica etnične skupine v Gruziji
IZGOVOR: [apházijka], rodilnik [apházijke]
BESEDOTVORJE: Abhazijkin
Farmacija
agrúm -a m
SSKJ²
agrúmi -ov m mn. (ȗ)
južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone
Pravopis
agrúmi -ov m mn. (ȗ) |južno sadje|
Celotno geslo Sinonimni
agrúmi -ov m mn.
južno sadje kiselkastega okusapojmovnik
SINONIMI:
Celotno geslo Etimološki
agrȗmi -ov m mn.
Geografija
agrúmi -ov m
Celotno geslo Etimološki
ȃjmoht -a m
Pleteršnik
àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
Celotno geslo ePravopis
Atkinsov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Atkinsova Atkinsovo pridevnik
IZGOVOR: [êtkinsou̯], ženski spol [êtkinsova], srednji spol [êtkinsovo]
ZVEZE: Atkinsova dieta
Celotno geslo eSSKJ
bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar]
    1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
    2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi
STALNE ZVEZE: bavarski barvar
ETIMOLOGIJA: ↑barva
SSKJ²
beráč2 -a m (á)
1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev
2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
Pleteršnik
bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.
SSKJ²
blátnat -a -o prid. (ȃ)
blaten: oprati blatnato sadje
SSKJ²
cépati2 -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla
// ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg
2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe
3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano
● pog. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo
Pravopis
cépati -am tudi cêpati -am nedov. -ajóč, -áje; cépanje tudi cêpanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Sadje ~a na tla; poud.: ~ od utrujenosti |padati|; Prebivalstvo ~a od lakote |umira|; Drug za drugim so cepali v dvorano |prihajali|
SSKJ²
cítrus -a m (ȋ)
južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C
// bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus:
Celotno geslo eSSKJ
cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]
    2. aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
Pleteršnik
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
Celotno geslo eSSKJ
čežána čežáne samostalnik ženskega spola [čežána]
    gosta jed iz kuhanega, dušenega sadja, zlasti jabolk
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. bav. nem. ziseunlein, kar označuje različne vrste omak in polivk, morda k lat. iuscellum ‛juha’, glej ↑juha - več ...
Število zadetkov: 631