Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]
    1. trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj
STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti
Celotno geslo eSSKJ
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
Celotno geslo eSSKJ
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
Celotno geslo eSSKJ
brie brieja samostalnik moškega spola [brí]
    mehki sir iz kravjega mleka v obliki nizkega hlebca, prekritega z belo plesnijo, po izvoru iz severne Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. brie, po francoski pokrajini Brie
Celotno geslo eSSKJ
džús džúsa; in juice samostalnik moškega spola [džús]
    sadni sok, navadno pomarančni
ETIMOLOGIJA: ↑juice
Celotno geslo eSSKJ
juice juicea; in džús samostalnik moškega spola [džús]
    sadni sok, navadno pomarančni
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. juice ‛sok’ iz stfrc. jus, frc. jus < lat. iūs ‛juha, godlja’, glej ↑juha - več ...
Celotno geslo eSSKJ
krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola [krompírjeu̯ka]
    2. voda, v kateri se je kuhal krompir
    3. juha s krompirjem
    4. okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanike rantonetijeva krompirjevka
    5. neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat. Scleroderma citrinum
STALNE ZVEZE: rantonetijeva krompirjevka
ETIMOLOGIJA: ↑krompir
Celotno geslo eSSKJ
mozzarella glej mocaréla
Celotno geslo eSSKJ
plutáč plutáča samostalnik moškega spola [plutáč]
    neužitna lesna goba s strukturo, podobo pluti; primerjaj lat. Phellinus
STALNE ZVEZE: sadni plutač
ETIMOLOGIJA: ↑pluta
Celotno geslo eSSKJ
sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək]
    1. navadno ekspresivno sir, zlasti manjši ali v manjšem kosu
      1.1. navadno ekspresivno temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: ↑sir
Celotno geslo eSSKJ
tramínec tramínca samostalnik moškega spola [tramínəc]
    1. vinska trta z rumenimi ali svetlo rdečimi grozdi
      1.1. belo vino z aromo listov divje vrtnice iz grozdja te trte
STALNE ZVEZE: dišeči traminec
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Traminer po kraju Tramin na Južnem Tirolskem - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín]
    organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vitamínsko prislov [vitamínsko]
    glede na prisotnost, vsebnost vitaminov
ETIMOLOGIJA: ↑vitaminski
Celotno geslo eSSKJ
žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]
    4. ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast
    5. ekspresivno ki je prijazen, nežen
STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
centrifugírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati s centrifugo: centrifugirati sadni sok, mleko / centrifugirati perilo
SSKJ²
desêrt -a m (ȇ)
jed, ki se ponudi po glavni jedi v dnevnem obroku, poobedek: ob koncu obeda so prinesli desert; za desert je bil sir; sadni desert
SSKJ²
fruktóza -e ž (ọ̑)
kem. monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, sadni sladkor: presnova, uživanje fruktoze; sirup z visoko vsebnostjo fruktoze; glukoza in fruktoza
SSKJ²
invertírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. preobrniti, preusmeriti: invertirati delovni postopek
♦ kem. trsni sladkor cepiti, deliti na grozdni in sadni sladkor
    invertíran -a -o:
    postopek je zdaj invertiran
    ♦     med. spolno invertiran človek nekdaj homoseksualen
SSKJ²
invêrzija tudi inverzíja -e ž (é; ȋ)
1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija
2. jezikosl. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi
♦ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; glasb. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija nekdaj spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah
SSKJ²
jágodičje tudi jagodíčje -a s (á; ȋ)
rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin: gojiti jagodičje; uporaba jagodičja; sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja / poseke z gostim mladjem in jagodičjem (rdečimi) jagodami
Število zadetkov: 157