Zadetki iskanja
Pleteršnik
pravǫ̑č, f. 1) das Gerücht, Mur., Cig., Jan.; p. je, man sagt, Cig.; — die Sage, Mur., Cig., Jan.; — das Sprichwort, C., Volk.; — 2) die Sitte, vzhŠt.
Pleteršnik
prẹ́čiti, -im, vb. impf. 1) schräge machen: žago p., die Säge schränken, Cig.; — lase p., die Haare scheiteln, Cig.; — 2) p. se, grdo se gledati: krave se prečijo, predno se sprimejo z rogmi, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) p. se, widerstreben, Cig. (T.); — 4) (po hs.) hindern, Jan., Erj. (Min.), Nov.
Pleteršnik
prižȃgati 2., -am, vb. pf. 1) beim Sägen gelangen: do srede p.; — 2) durch Besägen abkürzen, mit der Säge ablängen, Cig.
Pleteršnik
razgíbati, -gȋbam, -bljem, I. vb. impf. ad razgeniti; 1) auseinanderfalten, ausbreiten, Cig.; živalca začne razgibati peruti, Levst. (Zb. sp.); aufschlagen: knjigo r., Rez.-Cig.; ne razgiblji ondukaj knjige! Levst. (LjZv.); — 2) r. žago, die Säge schränken, Cig.; — II. razgíbati, -bam, -bljem, vb. pf. beweglich machen, Mur., Z.; r. si ude = r. se, jvzhŠt.
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
sága -e ž (á)
lit. stara nordijska epska pripoved s stvarnimi, realističnimi opisi: pripovedovati, zbirati sage / junak islandskih, škotskih sag
// realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine: pisati sage / Galsworthyjeva Saga o Forsytih
lit. stara nordijska epska pripoved s stvarnimi, realističnimi opisi: pripovedovati, zbirati sage / junak islandskih, škotskih sag
// realistična prozna pripoved o usodi ene osebe, rodu ali pokrajine: pisati sage / Galsworthyjeva Saga o Forsytih
Celotno geslo
Etimološki
sága -e ž
Celotno geslo
Frazemi
sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo, iméti sréčo v nesréči, iméti svínjsko sréčo, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vrážjo sréčo, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, obrníti koló sréče, poskúsiti sréčo, sijáti od sréče, sréča je míla [kómu], sréča se nasméhne kómu, sréča v nesréči
iméti hudíčevo sréčo, iméti sréčo v nesréči, iméti svínjsko sréčo, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vrážjo sréčo, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, obrníti koló sréče, poskúsiti sréčo, sijáti od sréče, sréča je míla [kómu], sréča se nasméhne kómu, sréča v nesréči
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
vǫ̑jnica 1., f. 1) das Leitseil, Mur.; — 2) der Leitarm, die Handhabe an der Kurbel, V.-Cig.; — 3) in der Schneidemühle die Hebestange, vermittels welcher die Säge auf und ab gehoben wird, V.-Cig.; — 4) der Pressbengel (ein an der Spindel angebrachter, am äußersten Ende mit einem Knopfe versehener Schwungarm), Cig.
Pleteršnik
zažȃgati, -am, vb. pf. 1) einen Schnitt mit der Säge machen, einsägen; z. v kaj; — 2) fehlsägen; — 3) beim Sägen verbrauchen, versägen; ves les z.
Pleteršnik
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
zobáča, f. 1) die Großzähnige, Mur., C.; — 2) pl. zobače, der Rechen, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan., vzhŠt.-C.; (zobača, die Egge, Jan.); — 3) eine Art Säge, Cig., C.
Pleteršnik
žȃga, f. 1) die Säge; žago piliti; — 2) die Sägemühle; po Gorenjskem imajo veliko žag; potok žago goni.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Megiser
žaga -e samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
Čebelarstvo
Število zadetkov: 42
Dostopnost