Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Finees -a m osebno lastno ime Pinhas: Phinées im. ed. je imel velik aiffer ǀ Ta mashnik je bil neureden, kakor Phines im. ed., inu Ophnes ǀ Letu je dobru saſtopil Finees im. ed., kir ſe je bil reserdil zhes dvej pershoni katere sò ozhitnu presheshtvu tribale, ter je bil mezh popadil, inu obedua prebodil ǀ Shena Phineeſa rod. ed. … je bila porodila ſvojga Synu Jachobod 1. Pinhás, lat. V Finees (SP 2 Mz 6,25, Sir 45,23); dogodek iz 3. zapisa je opisan v SP 4 Mz 25,7–8. 2. Pinhás, lat. V Finees, nevreden Helijev sin (SP 1 Sam 1,3)
Svetokriški
firbičen -čna prid. nespodoben: ena nepoſejena, firbzhna im. ed. ž, inu lushtna shena, ta je sadosti en hudi duh, kateri ſam ſebe, inu druge v'greh perpravi ǀ ſamy ſi skushnave dellate s'kusi ta firbzhni tož. ed. m dol. pogledt ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne im. mn. ž misly noter padile ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne im. mn. ž misli meni noter padle ǀ ſte slekli vashe firbizhne tož. mn. ž guante, katire ſte ob puſti noſſili → firbic
Svetokriški
Florijan -a m osebno lastno ime Florijan: S. Florian im. ed. kakor vaſh Varih pude pred Stol Boshy, bo proſſil G. Boga ǀ skuſi pomozh S. Floriana rod. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu … zhes element tiga ognia Naſhimu Pomozhniku S. Florianu daj. ed. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana tož. ed. ſueſaniga k' ſebi perpelat ǀ ſam bo s' S. Florianam or. ed. vam na pomozh prishal pogaſſiti ta ogin Sv. Flórijan, zavetnik pred ognjem, mučen pribl. 304
Svetokriški
frdaman -a prid. pogubljen: en ſam v'mej nymi bo fardaman im. ed. m ǀ zhe nebom pridigval, bom fardamen im. ed. m ǀ kakor ta fardamani im. ed. m dol. Judesh Iskariot ǀ Vaſha dusha bo fardamana im. ed. ž do vekoma ǀ zhe katera dusha skuſi njeh pohvishaine, inu sanikornoſt je ferdamana im. ed. ž ǀ Ah fardamanu im. ed. s, hudizhovu takorshnu terdu ſerze ǀ G: Bug je hotel pokasat timu bogatimu fardamanimu daj. ed. m moshu Lazaruſa v'krily tiga Abrahama ǀ hudizhi s' pakla ſò eniga fardamaniga tož. ed. m ži. vun perpelali ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano tož. ed. ž dusho uſdigneio ǀ tu fardamanu tož. ed. s truplu sgrabio ǀ s'taistim bogatim fardamanim or. ed. m mosham ǀ pyanzy, preklinauzi, inu golufi bodo fardamani im. mn. m ǀ Te fardamane im. mn. ž dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde ǀ je vezh fardamanih rod. mn. KaKor pak isvolenih ǀ zagovajne tyh fardamanyh rod. mn. ǀ bi jo ſapiſal v' Bukve teh ferdamanih rod. mn. ǀ Orpheus vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske, ter da tem fardamanem daj. mn. zitra ǀ v' pakli sghé te fardamane tož. mn. ž dushe ǀ aku ſim mei timi isvoleni, ali pak fardamanimi or. mn. → frdamati
Svetokriški
Friderikus m osebno lastno ime Friderik: ſam Ceſſar Fridericus im. ed. I. … ne raishi pak je sbolel, inu umerl ǀ Fridericus im. ed. Ceſſar je bil sapovedal eniga Sholneria obeiſſit ǀ je ſtal Fridericus im. ed. ta III ǀ zhes kateriga ſe je bil polsdignil Ioannes Fridericus im. ed. Saxonski Firsht 1. Fríderik I. Barbarósa (1123–90), rimskonemški cesar 2. Fríderik III. habsburški (1415–93), rimskonemški cesar 3. Neki saški knez; → Fridrih
Svetokriški
Gabeonitar -ja m prebivalsko lastno ime Gibeonec: sa volo pregrehe Krajla Saula kateri po nedolshnem je bil puſtil pobyti Gabaoniterje tož. mn. (IV, 220) Gibeónci, lat. V Gabaonitae, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 21,1)
Svetokriški
general -a m general, tj. 1. poveljnik vojske: kaj ſtury en General im. ed., kadar hozhe enu Mestu noter vſeti ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Anibala ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou ǀ Gdu je bil Generalu daj. ed. Joſvu na pomozh prishal, kadar ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala tož. ed. Naamana ǀ vſi Generali im. mn., inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili ǀ Generali im. mn. teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio ǀ Je bilu vezh Generalu rod. mn. vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ Ta kateri poprej je isdaril sa Generalami or. mn. poln oroshja 2. redovni predstojnik: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala rod. ed. Naſhiga Ordna ǀ S. Bonaventura, kateri je bil od G. Boga poſtaulen, inu povishan sa Generala tož. ed. tiga Seraphinskiga Ordna S. Franciſca 3. predstojnik zbora angelov ali svetnikov: General im. ed. teh Angelou … ſam Sveti Michael je djal k' Joſvi ǀ gvishnu bi ſe branil veliku vezh General im. ed. biti teh lubih Svetnikou 4. predstojnik oddelka hudičev: Lucifer … poklizhe Generala tož. ed. Behemata ← nem. General ← frc. général ‛general’ < lat. generālis ‛splošen’
Svetokriški
glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
Svetokriški
glaž -a m 1. steklo: je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec: zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’
Svetokriški
gledati -am nedov. gledati, paziti: imate nar poprej gledat nedol., inu skerbeti, de vaſhe ledje bodo opaſsane ǀ prezej gredò gledat nedol., kaj sheli, inu proſsi ǀ po moy kamberzi gledam 1. ed. ǀ gledash 2. ed. de tuojo ſoſesko ne reshalish ǀ mladenizh gleda 3. ed. ta ſad ǀ na drugu negleda +3. ed. ampak de glavo ohrani ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate 2. mn., tipate, pokushate ǀ negledate +2. mn., inu nemarate kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ druge ſodio, gledajo 3. mn., inu na nyh djania shpegaio ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio 3. mn. na grehe ſvoiga blishniga ǀ ozhy ſe perpogneio, inu gledaio 3. mn. kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ na brumnoſt, inu zhednoſt negledaio +3. mn. ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj vel. 2. ed. na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize ǀ gledai vel. 2. ed. de nebosh v'greh padil ǀ na shpegaj inu negledaj +vel. 2. ed. na grehe teh drugih ǀ nikar negledei +vel. 2. ed. na dopadeine tiga greha ǀ gledaiva vel. 1. dv. de nebo kreh mej nama ǀ Gledajmo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli ǀ Gospoda, gledajte vel. 2. mn., inu premiſlite dobru kaj dellate ǀ sdaj pak gledaite vel. 2. mn., de nebote myr s' Bugam prelomili ǀ Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn. ǀ ti delauz, ti Gospodar, ti Gospodinà negledaite +2. mn. tulikajn na ta poſveitni lon ǀ fliſsik sim na dobizhik gledal del. ed. m ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau del. ed. m v' celizo te Svetnize ǀ Kadar pak otrok bi nagledal +del. ed. m v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu ǀ predolgu ſi taisti prepovedani ſad gledala del. ed. ž ǀ ſo sa nijm v'Nebu gledali del. mn. m ǀ vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale del. mn. ž gledati se gledati se, ogledovati se: moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat nedol. ǀ kadar eden ſe gleda 3. ed. v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure ſe gledajo 3. mn., inu vſak las dobru premisijo ǀ ure, inu vre ſe v'shpegu gledaio 3. mn. ǀ moshje ſe dolgu negledaio +3. mn. u'shpegu ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala del. ed. ž gledati skozi prste gledati skozi prste, biti popustljiv do napak: Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn.
Svetokriški
Glossa (ordinaria) cit. stvarno lastno ime Glossa ordinaria: Kir ſam G. Bug Mashnike poſtaulene zhes Zerku te deshele Asiæ je imenoval Angele, kakor Gloſſa im. ed. resklada ǀ kakor Gloſſa im. ed. zhes enajſto poſtavo teh Pripuviſti govorj ǀ Gloſſa im. ed. Ordinaria resklada ǀ Gloſsa im. ed. pravi ǀ gloſſa im. ed. taku resklada Glossa ordinaria je naslov dveh razlag Svetega pisma, ki sta ju napisala Walafrid Strabo (umrl 849) in Bernard iz Parme (umrl 1263).
Svetokriški
gol -a prid. gol: Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo tož. ed. ž, ali vſaj pleſhesto glavo imeli ǀ na goli mest. ed. ž ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali ǀ leshy na goleh mest. mn. shaganzah, ali na slami
Svetokriški
Goljat -a m osebno lastno ime Goljat: Goliat im. ed. pade na ſvoie oblizhe ǀ de je en Goliad im. ed. kateri bi hotel vſe premagat ǀ S: piſsmu od Riſsa Goliata rod. ed. pravi ǀ ti ſi en otrok prutu Goliatu daj. ed. ǀ je bil timu groſovitnimu Riſu Goliatu daj. ed. glavo odſekal ǀ kadar je k'Goliatu daj. ed. djal ǀ David je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata tož. ed. ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga Riſa Goliota tož. ed. ǀ David, kadar ſe je shal vojskovat s' tem groſovitem Riſam Goliatam or. ed. ǀ on hozhe s'Goliatam or. ed. ſe skuſsit ǀ de bi shal vojskovati ſe s'Goliatom or. ed. Góljat, lat. V Goliath, hebr. Goljat, dobesedno ‛velikan’, orjaški Filistejec iz Gata, ki ga je David v dvoboju premagal s pračo (SP 1 Sam 17,4, 2 Sam 21,20).
Svetokriški
Gordianus -na m osebno lastno ime Gordijan: Gordianus im. ed. Ceſſar … je bil obnorel, inu ſam ſebe fental (IV, 409) ǀ S. Grogor … je bil Syn tiga shlahtniga, inu bogatiga Rimskiga Gospuda Gordiana rod. ed. (III, 195) 1. Márk Antónij Gordiján Semproniján, lat. Marcus Antonius Gordiānus Semproniānus, rimski cesar (238) 2. Gordiján (6. stol.), oče papeža sv. Gregorja I. Velikega
Svetokriški
gospodar -ja m gospodar: ſi en dober Gospodar im. ed., tuojo sheno, inu otroke lepu oskarbish ǀ v'ſih rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar im. ed., Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ mozhan je exempel eniga Ozheta, ali Gospodaria rod. ed. ǀ aku ti ſijn ſe boijsh tuojga ozheta … ti hlapez, inu dekla tuojga Gospodarja rod. ed. ǀ edn moti hlapza de Gospodariu daj. ed. klubuie ǀ Letà je tedaj vasha hualeshnoſt pruti timu dobrutlivimu Goſpodariu daj. ed. ǀ cellu lejtu vashimu Gospodarju daj. ed., inu Gospodine ſte shlushili ǀ ſo bily ſazheli marmrat zhes hishniga Gospodaria tož. ed. ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja tož. ed. ǀ Nad petelinam pak slaſti ty hishni Gospodarij im. mn. imajo en lep nauk ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij im. mn. ǀ Gospodary im. mn. ſe toshio zhes sanikornoſt ſvoyh hlapzou, hlapzy zhes oſtruſt ſvoyh Gospodarjou rod. mn. ǀ kir je veliku Gospodariou rod. mn., nemore myr biti ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom daj. mn., inu Goſpodinam ǀ poſtavem na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga tem hishnim Gospodarjom daj. mn. ǀ ſam S. Duh hishnim Gospodariam daj. mn. pravi ǀ Ah nikar ſe nepregreshite zhes vashe Goſpodarje tož. mn., inu Goſpodinie
Svetokriški
greh -a m greh: Bug, inu greh im. ed. pod eno ſtreho prebivat nemorio ǀ niemu lehak, inu nikar teshak grèh im. ed. ſe sdy ǀ aku ta grah im. ed. v' naſhim ſerzu prebiua ǀ ti ſe tulikain ne boijsh greha rod. ed., kateri to vezhno ſmert duſhi perneſe ǀ kadar edn ga bres neglauniga greha rod. ed. vshje, mu perneſe ta vezhni leben ǀ s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu daj. ed. perveſan ǀ moje ſerze ſe je k'grehu daj. ed. peraslu ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh tož. ed. doperneſse od G: Buga ſe lozhi ǀ gledai de nebosh v'greh tož. ed. padil ǀ rejs ſim pregreshil, sposnam moj hreh tož. ed. ǀ 30 lejt v'ſmertnim grehu mest. ed. ſi shivil ǀ tuoja mati je tebe v'grehu mest. ed. spozhela, inu porodila ǀ ena pershona ſe najde de v'grehi mest. ed., inu v'lushti shivy ǀ Bug pred greham or. ed. je bil njega obvarval ǀ kakor en teshak kamen mojo volo s'greham or. ed. tlazhi ǀ ſam ſebe pred grehom or. ed. je bil obuarual ǀ ony cell ſvejt s'grehom or. ed., inu njeh hudobio napolnio ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha tož. dv. snali ǀ grehi im. mn. to vezhno ſmert perneſò ǀ tvòij grehy im. mn. ſe tebi maihini vidio ǀ v'nashyh ſerzoh ty grehij im. mn. bodo prebivali ǀ mene tudi grevaio moj grehj im. mn. ǀ odpushajne vaſhih grehou rod. mn. bodete doſegli ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu, inu grehu rod. mn. imash ǀ de bode vaſs rejſhil od grehau rod. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom daj. mn. podadè ǀ Preoberni ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou rod. mn. ǀ Christus je sa naſhe grehe tož. mn. ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ je bil meni vſe moje grehè tož. mn. odpuſtil ǀ ſe gredo ſpovedat, hrevingo imaio zhes ſvoje grege tož. mn. ǀ dekelze v'ſramato, inu v'grehe tož. mn. perpravish ǀ v' teh grehah mest. mn. ſe najdejo ǀ shivish vſe skusi v'grehah mest. mn. ǀ Ie rejſs de sdaj v'grehoh mest. mn. shivim ǀ Smerdezha, inu negnuſna v'greheh mest. mn. je leshala ǀ Ti David shiher spish en zhaſs v' grehih mest. mn., katere ſi ſazhel tribat ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah mest. mn. sapopadene preoberniti ǀ de bi ne napolnil mero, ali vago s' ſvojmi grehi or. mn. ǀ s'ſvoymi grehy or. mn. ſo ga martrali ǀ s'nyh oſtudnimi grehamij or. mn. neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti ǀ je vſhe mero, inu vago taku napolnil s' grehami or. mn. ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy or. mn. ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi or. mn. ſi ponovil ǀ ta kateri s' velikimy grehomy or. mn. je obdan mutasti greh pederastija: Calvin, kateriga v' tem meſti Noiona shiviga ſò imeli ſeshgati, dokler je bilu njemu svishanu de ta mutaski tož. ed. m dol. negnusni greh je tribal Zapisi s vzglasnim h- izkazujejo kraš. izgovor g kot γ, zapisi z -g(-) v korenskem izglasju so hiperkorektni. Zvezo mutasti greh (navedeni zapis s tiskarsko pomoto k namesto t je iz IV, 18), semantično motivirano kot ‛greh, o katerem se ne govori’, navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika II, 882.
Svetokriški
grešiti -im dvovid. 1.nedov. grešiti: kadar bi vidil s' ſvojmy ozhmy greshiti nedol. eniga Duhouniga ǀ My negremo molit, ampak shfazat, negremo ſe ſpovedat, ampak s' miſlio, inu s'sheljo greshit namen. ǀ takrat greshish 2. ed. zhes sapuvid te nature ǀ Zhlovek ſam od ſebe greshi 3. ed. ǀ Kadar ta zhlovik greshij 3. ed., harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhnu oberne ǀ kadar na milost Boshjo greshj 3. ed. ǀ Blo gar je tedaj taiſtimu, kateri ſna varvat ſvoje vſta, inu jeſik, de s' taiſtimi negreshi +3. ed. ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè 3. mn. ǀ sa volo lushta tiga meſsa je bil greshil del. ed. m ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam negreshil +del. mn. m ǀ hudizh me je omotil de ſim greshila del. ed. ž ǀ vaſs sagvisham de ne bote greshili del. mn. m ǀ ſte tudi vy grèshili del. mn. m ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe, de bi negreshili +del. mn. m ǀ ene shene ſe podstopio v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile del. mn. ž 2. dov. zgrešiti: Smo tedaj ta pravi pot grishili del. mn. m
Svetokriški
grešnik -a m grešnik: ſledni greshnik im. ed. je preprost ǀ Srezhen tedaj ſtutaushenkrat ta greshnek im. ed., inu greshinza ǀ koku bo mogal en takorshen gresnik im. ed., ali greshniza pred oblizhe tiga Nebeskiga Rihteria priti ǀ on je bil en velik greſhiſhnik im. ed. ǀ Serze tiga greshnika rod. ed. bò terdu ratalu kakor kamen ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu greshniku daj. ed. ǀ ſpumni na uniga ozhitniga greshnika tož. ed. ǀ sdaj s'tem ozhitnim greshnikom or. ed. rezite ǀ perſy je klukal, inu s' tem ozhitnim greshnikam or. ed. je djal ǀ Se najdeio greshniki im. mn., inu greshnize, kateri kakor kojnij resuſdani dèrjeio ǀ ò vij grèshniki im. mn., inu grèshinze, kateri vſeskusi hudizhu shlushite ǀ Vſy greshnjki im. mn., inu greshinze ſo lete miſli, kakor je bil Balaam ǀ de ſi lih poprej ſo vekshi gresniKi im. mn. bilij ǀ Ah nesrezhni hreshniki im. mn., inu greshenze ǀ Kulikajn takushnih greshnikou rod. mn., inu greshinz ſe najde ǀ v' ſmerdezah truplah teh greshniku rod. mn. prebivat nemore ǀ Sam Bug Kadar Ezechielu od gresnikou rod. mn. je govuril ǀ bom rekal tem hudobnem greshnikom daj. mn. ǀ Ioh nam grèshnikom daj. mn., inu grèshinzam ǀ glihi vishi greshnikam daj. mn. ſe godj ǀ letu ſe pofliſſa ſturiti vſem gresnikom daj. mn., inu greshnizam ǀ S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike tož. mn., inu greshnize ǀ bo ranil te terdòuratne gresnike tož. mn. ǀ veſselje v'greshnikogh mest. mn. ǀ de bi Mashniki poterplejne s'greshniki or. mn. imeli
Svetokriški
hči hčere/i ž hči: Bo una hzhi im. ed. pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater ǀ kakor je sturila Margareta Ogarskiga krajla Hzhij im. ed. ǀ Catharina je bila Hzhy im. ed. eniga Krajla Coſtus s' imenam ǀ de ſi lih je bila Vgarskiga Krajla hzi im. ed. ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy im. ed. Bleſilla ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere rod. ed. Thamar ǀ od ſvoje Hzheri rod. ed. ǀ timu lubesan te hzeri rod. ed. taku mozhnu je bila dopodila ǀ ſe ſvoij hzheri daj. ed. prikashe na enim gorezhim lintuornu ǀ je bil Dini Iacoba Patriarha Hzheri daj. ed. djviſtvu vſel ǀ imam eno Hzher tož. ed., katera je ushe velika, inu pameti nima ǀ vſmilitè ſe zhes mene vasho lubo Hzer tož. ed. ǀ ſvojoHzher +tož. ed. Edburgo s'mladiga je jo taku vuzhila ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri mest. ed. Bleſilli ǀ s' Hzerio or. ed. ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ ſe shtimati s' tvoj S. Hzherio or. ed. ǀ Sam Lot, njegova shena, inu dvej hzhery im. dv. nej ſo bili sgoreli ǀ De en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema Hzherama or. dv. je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ nje hzhere im. mn. ſo taku ſamavolne ǀ leta je imela pet Hzhery rod. mn. ǀ try Sijni, inu ſedem Hzherij rod. mn. imela ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam, Hzheram daj. mn., inu shlahti padli ǀ vy matere vashe Hzhere tož. mn. na pleſſ hodit puſtite ǀ ſim moje Hzherij tož. mn. oblekla ǀ Shelish ti Matti, ti Gospodina, tvoje Hzhery tož. mn., tvoje dekle vidit andohtlive, bogaboyezhe, brumne ǀ hisha vne boge matere, katera ima velike thzery tož. mn. ǀ S' pyanstvam je bil sapelal Lota, de s' Hzheramy or. mn. je bil pregreshil ǀ Raunu taku jeſt meinem de vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy, inu Hzherami or. mn.
Svetokriški
Heli nepreg. m osebno lastno ime Eli: Heli im. ed. dokler nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve ǀ taku ſprizha Heli im. ed. Mashnik ǀ Heli im. ed. je bil padil, inu urat ſi ulomil ǀ Synuui tiga Mashnika Heli rod. ed. v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ je bil shtrajfal cello hisho, inu rod tiga Mashnika Heli rod. ed. ǀ G. Bug bil poslal eniga Preroka k' temu Mashniku Heli daj. ed. Éli, lat. V Heli, duhovnik (SP 1 Sam 1,3)
Število zadetkov: 465