Zanima me, kakšen je pravilen zapis besedne zveze zavarovalno depozitna agencija. Gre za agencijo, ki se ukvarja z zavarovanjem depozitov.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Pisanje skupaj ali narazen: »depozitnozavarovalen«
Jezikovna
Pisanje skupaj ali narazen: »pasivno agresiven« ali »pasivnoagresiven«
Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?
Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?
Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.
Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).
Jezikovna
Pogovorni jezik učiteljev v šolah
Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?
Jezikovna
Pomeni pridevnika »pokroviteljski« in sopomenka »patronističen«
Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.
Jezikovna
Pomenska razlaga povedi
Zanima me, kako si pravilno razlagati naslednja dva stavka:
- Kupec je nepremičnino prevzel v posest, in
- Kupec je nepremičnino pripravljen prevzeti v posest.
Ali sta povedka identična. Sam si razlagam, da je pri prvem že prišlo do prevzema, v drugem pa še ne, saj je kupec izrazil pripravljenost na prevzem, ki pa še ni izvršilno dejanje (npr. pozor, pripravljeni, zdaj).
Jezikovna
Pomenska razmerja med termini: enakozvočnica, enakopisnica in enakoglasnica
Na internetu je veliko različnih informacij, ki se prav tako razlikujejo od literature glede izraznih razmerjih med besedami. Kakšne so uradne definicije enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice?
Jezikovna
Pomenske razlike: »obkljukati« ali »odkljukati«
Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.
Jezikovna
Pomensko razlikovanje: memorandum in sporazum
Na vladnih spletnih straneh (http://www.mzi.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/771/8327/ac7cf86d9863b77d50aa7e638020baa6/) sem naletel na uporabo besedne zveze memorandum o razumevanju, kar je najverjetneje prevod angleškega Memorandum of Understanding.
Pomen in smisel angleškega izraza bi, glede na številne možnosti, ki jih najdem v slovarjih, bržkone veliko bolj ustrezno prenesli kot memorandum o soglasju in v manj formalnih primerih morda preprosto kot sporazum.
Na tako sklepanje me navajajo tudi primeri iz SSKJ za geslo memorandum:
- pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum.
Jezikovna
Pomensko razmerje med glagoloma »operirati« in »zdraviti«
S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?
Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.
Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.
Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.
Jezikovna
Popravki citata
Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.
Jezikovna
Povezovanje različnih predlogov z veznikom »in«
Ali lahko predlog v stoji sam ali mora biti: se dogaja v vas in okoli vas? Primer:
- Zanikanje pa se pojavi, kadar ne sprejmete resničnosti tega, kar se dogaja v in okoli vas.
Jezikovna
Povraten ali povrnitven?
Kakšno je vaše strokovno mnenje glede besed povraten in pa povrnitven? Katero je ustreznejše?
Prva beseda vsebuje prizvok hrvaščine (po nedoločniku povratiti), druga beseda pa vsebuje prizvok naše slovenščine (po nedoločniku povrniti). Zakaj se torej beseda povrnitven ne uporablja tako pogostno?
Jezikovna
Pravila politične korektnosti
Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.
Jezikovna
Pravilen zapis črk
Imam sina ki je trenutno še v vrtcu pa se doma učimo pisanja črk. Zanima me kako pomembno oz kako strog je šolski sistem glede pravilnega zapisa črk. Za primer črka "A"... Namreč ko sina pustim, da sam napiše črko, jo včasih začne pisati levo spodaj (črto diagonalno gor ter dol ter potem še vodoravno), včasih pa začne zgoraj (naredi prvo eno diagonalno črto navzdtol nato še drugo in nato vodoravno črto). Kakšen je torej pravilen zapis črke "A"?
Osebno imam mnenje, da se bi moral otrok sam odločati kako mu je lažje in ne bi smel šolski sistem zatirati njihovo "ustvarjalnost". Kako pa na to gleda šolski sistem pa veste vi verjetno več ...
Jezikovna
Prečrkovanje arabskih imen
Zanima me, ali je treba že prečrkovano arabsko ime v angleščini Ahmed Gaaloul še dodatno prečrkovati, da bo zapis pravilen v slovenščini? Kako je torej pravilno?
Jezikovna
Prečrkovanje imen in priimkov iz cirilice
Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.
Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.
Jezikovna
Pregibanje imen dveh avstrijskih politikov: »Kurz« in »Van der Bellen«
Kako beremo člen v imenu avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna (van ali fan)? Sam to baje izgovarja fan; izgovarjajo tako vsi nemško govoreči? In kako tvorimo svojilni pridevnik iz priimka Kurz? – Kurzev [kúrčev], po pravopisnem členu 957?
Jezikovna
Pregibanje priimka »Wembanyama«
Pri prenosu NBA tekem komentator na Areni Sport, po mojem mnenju, priimek omenjenega igralca čudno sklanja. Npr.: zamenjal je WembanyamaJO ali WembanyamaJA ni na parketu.
Kaj ni prav zamenjal je WembanyamO in WembanyamE ni na parketu?
Jezikovna
Premi govor s spremnim stavkom na sredini: problem ločil in začetnice
Kakšna so ločila in velika začetnica v premem govoru, kadar je spremni stavek na sredini? Kateri od spodnjih zapisov je pravilen? "Nimam denarja," je zavzdihnil Peter, "porabil sem ga." "Zelo sem zadovoljen," je povedal in dodal: "Uspelo nam je!"
Jezikovna
Prevajanje imen nekaterih znamenitosti/zgradb
Med pogrebom Kraljice Elizabete sem na portalu RTV zasledil spodnje besedilo:
"Po slovesnosti v Westminstrski opatiji se je sprevod odvil po promenadi Horse Guards Parade, ulici The Mall, ki povezuje trg Trafalgar Square in Buckinghamsko palačo, in nato do slavoloka Wellington Arch v Hyde Parku. "
Zdi se mi, da so zapisi nekonsistentni. Glede na to, da se je novinar odločil za prevod Westminster Abbey, bi pričakoval, da bi se tudi ostala imena prevajala kot "trg Trafalgar" ali "Trafalgarski trg" in slavolok Wellington, brez pripisa Square oz. Arch, saj je to beseda za trg oz. slavolok.
Pri Hyde Parku me zbega velika začetnica besede "Park", saj bi sam zapisal park z malo in s tem dal vedeti, da gre za slovenski prevod, tako kot je zapisana Buckinghamska palača.
Kakšno je vaše stališče glede zgornjega zapisa in kaj predlaga pravopis, ko je potrebno našteti več tujih imen, kjer imajo nekateri jasne prevode, nekateri pa ne.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 142
Dostopnost