abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno
abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje|
abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
àmpak2 del drugega dela prir. vez. (ȁ)
1. protiv. ne — ampak Ne jaz, ~ on je postal samotar
2. stopnj. ne samo/le — ampak tudi ne samo industrijsko, ~ tudi kulturno razvit svet; Pričakoval je ne le kritiko, ~ tudi pohvalne besede
1. protiv. ne — ampak Ne jaz, ~ on je postal samotar
2. stopnj. ne samo/le — ampak tudi ne samo industrijsko, ~ tudi kulturno razvit svet; Pričakoval je ne le kritiko, ~ tudi pohvalne besede
Pravopis
aproksimatíven -vna -o (ȋ) neobč. približen: Podatki so samo ~i
aproksimatívni -a -o (ȋ) ~a vrednost
aproksimatívnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. približnost
aproksimatívni -a -o (ȋ) ~a vrednost
aproksimatívnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. približnost
Pravopis
Pravopis
bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. -ajóč, -áje; bévskanje tudi bêvskanje (ẹ̑; ȇ) Pes ~a; slabš. Zadnje čase samo ~a |zadirčno govori|; bevskati na koga/kaj Pes ~a ~ tujca; slabš. ~ ~ soseda |zadirčno govoriti z njim|
Pravopis
Pravopis
cŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) neknj. pog. Svinja je crknila poginila; nizk. Samo še ~em lahko |umrem|; avt. žarg. Avto, motor ~e preneha delovati; elektr. žarg. Elektrika je crknila odpovedala
Pravopis
čepéti -ím nedov. čêpi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; čepênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Otroci ~ijo in se igrajo; poud.: ~ za mizo kot kup nesreče |negibno, zgrbljeno sedeti|; Samo doma ~i |Nikamor ne gre|; Ves dan ~ijo skupaj |so skupaj|; knj. pog., poud. čepeti pri čem Kar naprej ~i ~ knjigah |bere; študira|; Že dolgo ~i ~ nalogi |se ukvarja z njo, jo sestavlja|
Pravopis
čŕv -a m živ. (ȓ) ~ leze; poud. ~ ljubosumnosti |ljubosumnost|; poud. biti za koga samo ~ |nepomemben, neznaten|; pojm. imeti ~a na prstu |vnetje|
Pravopis
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Pravopis
dà soglaš. člen. (ȁ) privzdig. ja: Si pripravljen? -Da; Ali se strinjajo? -Da in ne; ~, tako je bilo; Ah ~, zdaj se spomnim |pač|; No, ~, pa pridi jutri
dà -- m (ȁ) odgovarjati samo z ~
dà -- m (ȁ) odgovarjati samo z ~
Pravopis
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
Pravopis
dejánsko soglaš. člen. (ȃ) Podjetje je ~ že propadlo; Tako ravnanje ~ samo škoduje v resnici, resnično
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
díhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; díhanje (í ȋ) ~ skozi nos; poud.: Vse, kar ~a, se veseli pomladi |živi, biva|; Iz kleti ~a vlaga |se širi, prihaja|; dihati kaj ~ sveži gorski zrak vdihavati; poud. Peč ~a toploto |oddaja, razširja|; dihati v koga Ne dihaj vame; poud. dihati za koga/kaj ~a samo za otroke |Popolnoma se posveča otrokom|; dihati z/s čim ~ s škrgami
Pravopis
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
Pravopis
dobíčkar -ja m z -em člov. (ȋ) slabš. |kdor gleda samo na dobiček|
dobíčkarica -e ž, člov. (ȋ) slabš.
dobíčkarjev -a -o (ȋ) slabš.
dobíčkaričin -a -o (ȋ) slabš.
dobíčkarica -e ž, člov. (ȋ) slabš.
dobíčkarjev -a -o (ȋ) slabš.
dobíčkaričin -a -o (ȋ) slabš.
Pravopis
dobičkolôvec -vca m z -em člov. (ȏ) slabš. |kdor išče samo dobiček, korist|
dobičkolôvka -e ž, člov. (ȏ) slabš.
dobičkolôvčev -a -o (ȏ) slabš.
dobičkolôvka -e ž, člov. (ȏ) slabš.
dobičkolôvčev -a -o (ȏ) slabš.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 194
Dostopnost