detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa
2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú
Zadetki iskanja
SNB
SSKJ
nágnjenje -a s (á)
- 1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje: to nagnjenje je podedovala po očetu; dedno nagnjenje k bolezni; nagnjenje k otožnosti / duševno, telesno nagnjenje
// navadno s prilastkom duševna ali telesna lastnost, značilnost, ki določa, usmerja človekovo hotenje, voljo: kazati gospodovalna nagnjenja; obvladovati (svoja) slaba nagnjenja; ekspr. to so čisto človeška nagnjenja / erotično, samomorilsko, spolno nagnjenje - 2. hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: čutiti, imeti nagnjenje do stroke; nagnjenje k branju, znanstvenemu delu, študiju / nagnjenje k pitju / nagnjenje k ljubosumnosti / knjiž. pisateljevo nagnjenje h groteski / imeti nagnjenje za glasbo dar, nadarjenost
- 3. naklonjenost, ljubezen: do nje čuti posebno nagnjenje; v dekletu je vzbudil globoko nagnjenje
- 4. publ. razmeroma velika možnost (česa): čez dan bo vreme lepo, zvečer nagnjenje h krajevnim ploham in nevihtam
SSKJ
samomorílski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȋ) nanašajoč se na samomorilce ali samomor: samomorilske skupine mladih ljudi / samomorilske misli; samomorilsko nagnjenje
● ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna
● ekspr. to je samomorilska hitrost zelo nevarna
- samomorílsko prisl.: bil je obupan in samomorilsko razpoložen
Število zadetkov: 3
Dostopnost