Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih
2. nekdaj manjša bolnišnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
nanašajoč se na sanatorij: sanatorijski hišni red / sanatorijsko zdravljenje