beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Jezikovna
Iskanje besede »e-pošta« v slovarjih
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.
Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?
Jezikovna
Izpust kazalnega zaimka, kadar je nanosnica oziralnega odvisnika, in prenos sklona pri tem
Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:
- storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
- preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
- ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
- presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:
- omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
- prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
SSKJ²
izsánjati -am dov. (á)
knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: izsanjati srečo; izsanjal si je bodoče življenje / palače, ki so jih nekoč izsanjali, so polne lepote so si jih zamislili / z notranjim predmetom izsanjati sanje o sreči
knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: izsanjati srečo; izsanjal si je bodoče življenje / palače, ki so jih nekoč izsanjali, so polne lepote so si jih zamislili / z notranjim predmetom izsanjati sanje o sreči
- izsánjati se
prenehati sanjati se: sanjalo se mu bo, dokler se mu ne bo izsanjalo
- izsánjan -a -o:
izsanjan svet; izsanjana dežela; izsanjana podoba življenja
Celotno geslo
Frazemi
kadíti se Frazemi s sestavino kadíti se:
da se je [kàr] kadílo, da se kàr kadí, lagáti se, da se kàr kadí
da se je [kàr] kadílo, da se kàr kadí, lagáti se, da se kàr kadí
SSKJ²
omárast -a -o prid. (ȃ)
knjiž. po obliki podoben omari: sanjalo se mu je, da so po zraku vozila omarasta letala
♦ obrt. omarasto pohištvo
knjiž. po obliki podoben omari: sanjalo se mu je, da so po zraku vozila omarasta letala
♦ obrt. omarasto pohištvo
Pleteršnik
SSKJ²
sánjati -am nedov., v srednjem spolu oblika s se sanjálo se in sánjalo se (á)
1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti
2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, duševno odsotno
1. imeti, doživljati sanje: sanjal je skoraj celo noč; sanjati o dogodkih minulega dne; s smiselnim osebkom v dajalniku pripovedoval je, kaj se mu je sanjalo / sanjati sanje; pren., pesn. drevesa sanjajo v samoti
2. nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi; vse življenje je sanjal, da bi postal pilot / sanjati v mrak
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res; ekspr. ali se ti nič ne sanja, kdo bi bil krivec ali kaj domnevaš, kaj misliš; ekspr. o tem se mu niti ne sanja nič ne ve; hodila je, kot bi se ji sanjalo zamišljeno, duševno odsotno
- sanjáje :
sanjaje hoditi; snežinke so sanjaje padale
- sanjajóč -a -e:
sanjajoče oči; sanjajoč o slavi; vas, sanjajoča v megli
- sánjan -a -o:
sanjan svet; sanjano življenje
Pravopis
sánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sánjanje (á) ~ vso noč; z notranjim predmetom sanjati kaj ~ sanje; sanjati o kom/čem ~ ~ dekletu; poud. ~ ~ slavi |predstavljati si, želeti si slavo|
sánjati se -am se s smiselnim osebkom komu Kaj se ti je sanjalo; sanjati se komu o kom/čem Sanjalo se mu je o mrtvi materi, o domu; poud. Še ~a se mi ne o tem |nič ne vem|
sánjati se -am se s smiselnim osebkom komu Kaj se ti je sanjalo; sanjati se komu o kom/čem Sanjalo se mu je o mrtvi materi, o domu; poud. Še ~a se mi ne o tem |nič ne vem|
Celotno geslo
Sinonimni
sánjati -am nedov.
1.
2.
o čem ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki navadno niso osnovane na resničnosti
SINONIMI:
Celotno geslo
Vezljivostni G
sánjati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol (glagol govorjenja)
1.
kdo/kaj neresnično doživljati koga/kaj , imeti neresnične predstave o kom/čem
O dogodkih minulega dne je sanjal /zelo intenzivno in živo/.
O dogodkih minulega dne je sanjal /zelo intenzivno in živo/.
1.1.
neresnično dogajati se komu/čemu glede na kaj / čem
Ni vedel, kaj konkretno se mu je sanjalo o njej.
Ni vedel, kaj konkretno se mu je sanjalo o njej.
2.
čustvenostno kdo govoriti kaj neuresničljivo / o kom/čem neuresničljivem
/Zavzeto/ je sanjal, da je videl nekoga.
/Zavzeto/ je sanjal, da je videl nekoga.
Pleteršnik
sánjati, -am, vb. impf. 1) träumen, Mur., Cig., nk.; s. mile sanje, Zora; — schwärmen, Cig., nk.; — 2) nav. s. se, sanja se mi, es träumt mir; kaj se ti je nocoj sanjalo? strašne reči so se mi sanjale; sanje so se mi sanjale, Mik.; — 3) sanjáti, leeres Geschwätz gemächlich vorbringen, Lašče-Levst. (Rok.), Ig (Dol.).
SSKJ²
sinóči prisl. (ọ̑)
včeraj zvečer: tekma je bila sinoči ob osmih; že od sinoči dežuje
// v noči pred današnjim dnevom: sinoči se mi je sanjalo, da sem doma
včeraj zvečer: tekma je bila sinoči ob osmih; že od sinoči dežuje
// v noči pred današnjim dnevom: sinoči se mi je sanjalo, da sem doma
Celotno geslo
Sinonimni
Jezikovna
Slovnična pravilnost zgradb »verjeti v zdravnike« in »sanjati nekoga« ter »poslati preko ...«
Ali je besedna zveza verjeti v zdravnike, vase ... pravopisno ustrezna ali gre za hrvatizem (na primer vjeruj u ljubav)?
Prav tako me zanima, ali je sanjati tebe hrvatizem.
Zakaj preko ni pravopisno ustrezno?
Pleteršnik
šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
Celotno geslo
Frazemi
Število zadetkov: 17
Dostopnost