Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dražljív -a -o prid.(ī í)
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija: dražljiv dim, vonj; dražljive dišave, snovi / dražljiv nasmešek; bila je v zanj že dražljivi bližini; obšla ga je čudno dražljiva misel; vsak dan je postajala bolj dražljiva
// razdražljiv: bolnik postane včasih dražljiv; dražljiva žival
2. občutljiv za dražljaje: dražljiv sapnik
    dražljívo prisl.:
    vonj je dražljivo silil v nosnice; dražljivo razgaljene ženske
SSKJ²
dušník -a m (í)
1. odprtina, luknja za zračenje: napraviti dušnike v oglarsko kopo; zamašiti dušnike v hlevu; dušnik v podmornici / dušniki v kaminu kanali, po katerih je speljan dim, da se zadrži čim več toplote
2. star. cevka, ki dovaja zrak iz grla v bronhije; sapnik, traheja: v dušniku mu grgra
Celotno geslo Pohlin
dušnik [dušník] samostalnik moškega spola

sapnik

Farmacija
éndotráheopulmonálna uporába -e -e ž
SSKJ²
požirálnik -a [požirau̯nik tudi požiralnik] m (ȃ)
1. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca: poškodbe požiralnika; požiralnik in sapnik
2. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: vhod v požiralnik; jame in požiralniki
♦ geogr. luknja v skali, v katero se steka voda
3. nav. ekspr. odprtina, v katero kaj izginja: metati snope v požiralnik mlatilnice / kuhinjski požiralnik lijak
4. pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja: cestni, dvoriščni požiralnik
Celotno geslo Etimološki
sápa -e ž
Pleteršnik
sȃpnica, f. 1) die Wasserblase, C.; die Seifenblase, Z.; — 2) das Windloch, Ravn.-Cig., Jan.; luknja v zemlji, iz katere se ob dežju kadi, Gor.; — 3) die Windlade in den Orgeln, Cig.; — 4) = sapnik, die Luftröhre, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Celotno geslo Kostelski
Sapničan ► ▪ˈsaːpn̥čan -a m
Celotno geslo Kostelski
Sapničanka ► ▪ˈsaːpn̥čaŋka -e ž
SSKJ²
sápnik -a m (ȃ)
cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice: draži ga v sapniku; sapnik in požiralnik
♦ glasb. sapnica
Pravopis
sápnik -a m (ȃ) draženje v ~u; glasb. sapnica
Celotno geslo Sinonimni
sápnik -a m
anat. cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnicopojmovnik
SINONIMI:
anat. dušnik, anat. traheja
GLEJ ŠE SINONIM: sapnica
Pleteršnik
sȃpnik, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Ž.), Št.; — 2) der Canal in der Orgel, Cig., Jan.; — sapniki = mehovi, das Gebläse, Cig.; — 3) das Luftloch, Jan.; — der Wetterkasten, die Windtrommel (mont.), Cig.; — 4) der Hauchlaut, Jan. (H.).
Celotno geslo Kostelski
Sapnik ► ▪ˈsaːpnėk -a m
Celotno geslo Kostelski
sapniški ► ˈsaːpn̥čkė -a -ȯ prid.
Celotno geslo Kostelski
Sopača ► ▪sȯˈpaːča -e ž
SSKJ²
trahêja -e ž (ȇ)
1. anat. cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice; sapnik: vnetje traheje; lega ščitnice ob traheji
2. nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica: traheje in stigme
3. bot. cev za prevajanje vode in v njej raztopljenih rudninskih snovi, vodovodna cev: traheje v deblih dreves
Pravopis
trahêja -e ž (ȇ) sapnik; rastl. ~e v drevesnih deblih; žival. ~e pri žuželkah zračnice
SSKJ²
túbus -a m (ȗ)
1. fiz. znotraj počrnjena cev optičnih priprav, v kateri so leče: premikati tubus pri mikroskopu; tubus daljnogleda
2. fot. cev, s katero se poveča oddaljenost objektiva od ohišja fotografskega aparata: uporabljati tubus pri slikanju od blizu; tubus in meh / iztegljiv tubus
3. med. cevka, ki se vstavi v sapnik pri oživljanju ob prenehanju spontanega dihanja: napraviti s tubusom umetno dihalno pot
SSKJ²
zadélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka; zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju
2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove
// ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se
3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo
● pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; ekspr. zadelal si je pipo s tobakom natlačil
    zadélati se ekspr.
    delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju
    ●     star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki
    zadélan -a -o:
    vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi
    ●     ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno
Število zadetkov: 23