Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bifurkácija -e ž (á) knjiž. cepljenje na dvoje, razcep: bifurkacija študija
♦ anat. bifurkacija sapnika; geogr. bifurkacija odtok vode z enega področja v dve porečji
SSKJ
brónhij tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev
SSKJ
dávica -e ž (ȃ) nalezljiva bolezen žrela, sapnika, nosu, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: cepiti otroka proti davici; bacil davice
♦ med. davica na koži
SSKJ
dušníca in dúšnica -e ž (í; ȗ) nav. mn.  
  1. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica: vnetje dušnic
  2. 2. zastar. dihalni organ kopenskih členonožcev v obliki cevk; zračnica: žuželke dihajo z dušnicami
SSKJ
ekspektorácija -e ž (á) med. izmetavanje sluzi iz pljuč, sapnika s kašljanjem, izkašljevanje: izpiranje ust po ekspektoraciji
SSKJ
gŕgavec tudi grgávec -vca m (ŕ; ȃ) zgornji razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo: opičji grgavec
♦ zool. spodnji grgavec organ ptic ob prehodu sapnika v oba dušnika, s katerim se tvorijo glasovi
SSKJ
grgrávec -vca m (ȃ) redko zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo
SSKJ
gŕlo -a s (ŕ) 
  1. 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom
    // ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi
    // sprednji, srednji del vratu: prerezal mu je grlo; stisniti koga za grlo / ribja kost se mu je zataknila v grlu
  2. 2. najožji del predmeta: steklenico je prijel za grlo in pil; grlo žarnice / škornji so mu bili pretesni v grlu med stopalom in golenico
  3. 3. publ., v zvezi ozko grlo kar otežuje, zavira delo: slaba cesta je ozko grlo za tamkajšnji turizem; obrtniška dela so ozko grlo v gradbeništvu; novi stroji bodo odpravili ozko grlo v proizvodnji
  4. 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz vsega grla, na vse grlo izraža visoko stopnjo glasnosti: zavpil je na vse grlo; iz vsega grla je zaklical
    ●     ekspr. do grla sem že sit tega dela zelo; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. poplakniti grlo kaj popiti; ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; ekspr. nastaviti komu nož na grlo skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; ekspr. strah ga je grabil, stiskal za grlo zelo se je bal; ekspr. vse je pognal, spravil po grlu zapravil s pijačo, zapil; beseda mu je ostala v grlu ni povedal tega, kar je mislil
SSKJ
hrustánčast -a -o prid. (á) ki je iz hrustanca: hrustančasti obročki sapnika; sprva hrustančasto ogrodje pozneje otrdi / hrustančasto vezivo
SSKJ
hrustánčnat -a -o prid. (ā) 
  1. 1. ki vsebuje mnogo hrustanca: hrustančnate klobase; hrustančnato meso
  2. 2. redko hrustančast: hrustančnati obročki sapnika
SSKJ
izkášljati -am dov. (ȃ) izvreči (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: izkašljati gnoj, kri / ni se mogel izkašljati / komaj je izkašljala nitko, ki ji je prišla v grlo
● ekspr., redko počasi je le nekaj izkašljal rekel, povedal
    izkášljati se pog., ekspr.  povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je izkašljal; izkašljati se na račun postrežbe / ste brali, kako se je izkašljal v zadnji številki; prim. skašljati
SSKJ
izkašljeváti -újem nedov. (á ȗ) izmetavati (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: bolnik izkašljuje gnoj, kri
SSKJ
izpljúvati -am in -pljújem in izpljuváti -pljúvam in -pljújem dov., izpljuvál in izpljúval (ú; á ú) izmetati iz ust: izpljuvati kri; odkašljal se je in izpljuval slino; pren., ekspr. ljudstvo je izpljuvalo iz svoje srede izdajalce
    izpljúvati se, in izpljuváti se s pljuvanjem spraviti sluz iz pljuč, sapnika: ne more se izpljuvati / počakal je, da se je izpljuval da je nehal pljuvati
SSKJ
lárinks -a m (ȃ) anat. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki; grlo
SSKJ
obróček -čka m (ọ̑) manjšalnica od obroč: nabiti obroček na sodček; kovinski, leseni obročki / okrasni obročki; obroček za ključe; obročki za pripenjanje zaves / hrustančasti obročki sapnika / obročki dima
// kovinska ploščica, ki se da, pritrdi ptici okrog noge: zaznamovati golobe z obročki
● ekspr. zlat obroček prstan; publ. zlata obročka sta si izmenjala dva para sta se poročila
♦ bot. obročast ostanek zastiralca na zgornjem delu beta doraslih gob; zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih
SSKJ
odkášljati -am dov. (ȃ) s kašljanjem odgovoriti, oglasiti se: ko je vstopila, mi je pomenljivo zakašljal, jaz sem mu pa odkašljal
    odkášljati se s kašljanjem spraviti sluz iz grla, sapnika: odkašljal se je in začel govoriti; ne more se odkašljati
SSKJ
odkašljeváti se -újem se nedov. (á ȗ) s kašljanjem spravljati sluz iz grla, sapnika: odkašljuje se, a se ne more odkašljati
SSKJ
pohrkávanje -a s (ȃ) glagolnik od pohrkavati: s kašljanjem in pohrkavanjem je skušal spraviti jed iz sapnika
SSKJ
razcèp -épa m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. glagolnik od razcepiti: povzročiti, preprečiti razcep; po razcepu je postal predsednik na novo nastale organizacije; svetovnonazorski razcep; razcep stranke; razcep sveta na bloke; pisatelj prikazuje razcep med starimi in mladimi / razcep ogljikovodikov; razcep števila
  2. 2. razcepljenost: razcep v društvu se je še poglobil; razcep škoduje ugledu stranke
  3. 3. reža, ki nastane pri cepljenju: zabiti zagozdo v razcep
  4. 4. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge: voziti po desnem razcepu
    // kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepi: na razcepu je kažipot
  5. 5. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: razcep mišljenja / razcep osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
    ●     knjiž., redko razcep med osebnimi in skupnimi interesi nasprotje
    ♦     anat. razcep arterije, sapnika; fiz. razcep jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in se sprošča energija
SSKJ
razcepíšče -a s (í) anat. mesto, kjer se kaj razcepi, razdeli: razcepišče aorte, sapnika
Število zadetkov: 24