Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sprotni
pokrovíteljski SSKJ² pridevnik
    1. ki drugega obravnava tako, kot da ga je treba voditi, usmerjati, varovati 
      1.1 ki kaže, izraža tako obravnavo  
SSKJ²
povzéti -vzámem dov., povzêmi povzemíte; povzél; nam. povzét in povzèt (ẹ́ á)
1. na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega: povzeti vsebino članka; povzeti zgodbo / povzeti glavne misli referata; z nekaj besedami je povzel, kar je bilo o problemu povedanega
2. začeti, navadno za kom
a) peti: fant je zapel, drugi so povzeli; povzeti melodijo, pesem; povzeti v zboru; ekspr. vsa dvorana je povzela za njim
b) govoriti: za predsednikom je povzel tajnik; kaj praviš, je povzel / povzeti besedo za kom / povzeti glas oglasiti se, spregovoriti; poveljnik je zaklical hura in četa je povzela vzklik za njim vzkliknila
3. knjiž. sprejeti, vzeti: scenarist je povzel avtorjevo besedilo; motiv za strop je povzel po neki grafični predlogi
// v zvezi z iz ugotoviti, spoznati: iz pogovora je povzel, da je vdova; iz tega se lahko povzame, da je tudi sam kriv
● star. povzel je hišo in hlev fotografiral; zastar. povzemimo za primer učiteljevo delo vzemimo; knjiž. obleko je morala v pasu povzeti zožiti
    povzét -a -o:
    povzet referat; povzeta beseda, misel; na kratko povzeta zgodba
Celotno geslo Vezljivostni G
povzéti -vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj
(Po predhodniku) je povzel glavne misli njegovega referata.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti peti, govoriti za kom/čim
Vsa dvorana je povzela za njimi.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je povzel, da ne živi ravno slabo.
SSKJ²
scenaríst -a m (ȋ)
kdor (na)piše scenarij: scenarist, režiser in snemalec
Pravopis
scenaríst -a m, člov. (ȋ)
scenarístka -e ž, člov. (ȋ)
Gledališče
scenaríst -a m
Gledališče
scenarístka -e ž
Celotno geslo ePravopis
Scola
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Scole tudi Scola Scola samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski duhovnik
italijanski scenarist in režiser
IZGOVOR: [skóla], rodilnik [skóle] tudi [skóla]
BESEDOTVORJE: Scolov
SSKJ²
stakníti1 in stákniti -em dov. (ī á)
narediti, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stakniti cevi, posamezne dele; stakniti oba konca; stakniti cepič s podlago / stakniti palec in kazalec; pogledal je tako mrko, da so se mu obrvi staknile
● ekspr. ženske so se spogledale in staknile glave stopile skupaj in se začele zaupno pogovarjati; publ. scenarist je staknil vrsto prizorov združil, povezal, navadno slabo
    stáknjen -a -o:
    dobro staknjeni deli; to ni prav staknjeno; 
prim. iztakniti1
Celotno geslo eSSKJ
stand up stand upa; in stand-up samostalnik moškega spola [stêndap] STALNE ZVEZE: stand up komedija
ETIMOLOGIJA: ↑stand-up
Celotno geslo ePravopis
Tognazzi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tognazzija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski igralec, režiser in scenarist
IZGOVOR: [tonjáci], rodilnik [tonjácija]
BESEDOTVORJE: Tognazzijev
SSKJ²
združíti in zdrúžiti -im, tudi zdrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ)
1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti; prostorsko združiti obrate v novi stavbi
// narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem združiti več plasti tkanine / poseben mehanizem združi oba dela; združiti konca vrvi z vozlom
// narediti, povzročiti, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združiti samca in samico / spolno združiti
2. narediti, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združiti dve občini / združiti države v konfederacijo / združiti več parcel / združiti besede v stavke / združiti pesmi v zbirko / združiti ovce v trop
// narediti, da kaj postane sestavni del večje enote: združiti samostojne obrate s tovarno / dogovor je združil države v gospodarsko skupnost
3. narediti iz več delov, enot novo enoto, celoto: združiti posamezne člene, odstavke; scenarist je združil vrsto prizorov / kamera je v enem posnetku združila dva prostora
// narediti, da iz delov, manjših enot nastane celota: združiti razcepljeno ljudstvo; stranka je združila posamezne skupine; politično združiti narod
4. notranje, čustveno povezati: ljubezen, nesreča ljudi združi; združila jih je zavest skupne usode
5. narediti, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občni zbor so združili z zabavo / združiti prijetno s koristnim
● združiti dežele pod svojo oblastjo zavladati jim; ekspr. združiti filozofijo z življenjem živeti v skladu s svojim filozofskim prepričanjem; publ. združiti svoje sile začeti delovati skupno
♦ ekon. združiti obratna sredstva
    združíti se in zdrúžiti se, tudi zdrúžiti se
    1. postati sestavni del večje enote: predmestne vasi so se združile z mestom / potok se združi z reko se izliva vanjo
    // priti prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se cevovoda združita / v daljavi se nebo združi z morjem
    2. iz dveh ali več samostojnih enot postati nova, večja enota: banki, podjetji sta se združili / potoki se združijo v reko / glasovi pevcev so se združili
    3. začeti delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: delavci in kmetje so se združili; združiti se proti skupnemu nasprotniku; gospodarsko, politično, strokovno se združiti / združiti se v stranko / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
    4. opraviti spolno združitev, imeti spolni odnos: samica in samec se združita / želel se je združiti z njo / telesno se združiti
    ●     ekspr. očeta sta želela, da bi se njuna otroka združila se poročila
    ♦     biol. jajčece se združi s semenčico; fiz. valovanja enake frekvence se združijo
    združívši star.:
    združivši živali z najboljšimi lastnostmi, so dobili dobro novo pasmo; združivši se so ustanovili novo državo
    zdrúžen -a -o
    1. deležnik od združiti: v skladno celoto združeni deli; združeni pevski zbori; bila sta neločljivo združena; s šaljivim obredom združena zabava; države, združene v vojaški zvezi
    ●     Organizacija združenih narodov [OZN] organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu; ekspr. z združenimi močmi so ukrotili razgrajača (vsi) skupaj; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij
    ♦     ekon. združeno delo v socializmu oblika produkcijskih odnosov, v katerih so delavci soudeleženi pri lastnini in upravljanju
    2. navadno v povedni rabi, v zvezi s s, z ki vključuje to, kar izraža dopolnilo: s tem je združen neprijeten občutek; potovanje je združeno z velikimi izdatki; smučanje je združeno z nevarnostmi
Celotno geslo Vezljivostni G
združíti in zdrúžiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj na/v kaj / na/v/pri čem / kam / kje / kod , v navezo s kom/čim
V kletke so združili živali enake starosti.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj skupaj v kaj / s čim
Dve občini so združili v eno samo.
3.
kdo/kaj začeti imeti koga/kaj skupaj
Scenarist je združil vrsto prizorov.
4.
kdo/kaj čustveno povezati koga
Nesreča ljudi združi /v nadaljnjem boju za preživetje/.
5.
kdo/kaj povezati koga/kaj s čim
Strokovno srečanje so združili s prijetnim druženjem.
6.
iz ekonomije kdo/kaj povezati kaj
V podjetju so združili obratna sredstva.
Število zadetkov: 33