Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. gled. kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo; scenograf: inscenator je skušal vzbuditi iluzijo absolutnega prostora; režiser in inscenator
- 2. nav. slabš. kdor izvede, realizira naprej pripravljen javen dogodek, uprizoritelj: inscenatorji procesa, udara
// nekdaj izdelovalec (gledaliških) kostumov: izučil se je za kostumerja