Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
cvŕtnik cvŕtnika samostalnik moškega spola [cvə̀rtnik]
    električna naprava za cvrtje hrane; SINONIMI: friteza
ETIMOLOGIJA: iz cvrt iz ↑cvreti
Celotno geslo eSSKJ
fritéza fritéze samostalnik ženskega spola [fritéza]
    električna naprava za cvrtje hrane; SINONIMI: cvrtnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fritteuse iz frc. friteuse, iz frire ‛cvreti’
Celotno geslo eSSKJ
klobúček klobúčka samostalnik moškega spola [klobúčək]
    1. navadno ekspresivno klobuk, zlasti manjši
      1.1. kar spominja na manjši klobuk
    2. navadno ekspresivno zgornji, širši del gobe na vrhu beta, zlasti manjši
      2.1. navadno ekspresivno tak del gobe kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑klobuk
Celotno geslo eSSKJ
pônev pônve samostalnik ženskega spola [pônəu̯ pônve]
    1. nižja, navadno okrogla posoda z ročajem za cvrenje in pečenje
      1.1. jed, pripravljena, postrežena v taki posodi
STALNE ZVEZE: prekucna ponev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. pfanna in vulglat. patna < lat. patina ‛skleda’ iz gr. patánē - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pônvica pônvice samostalnik ženskega spola [pônvica]
    1. navadno ekspresivno ponev, zlasti manjša
    2. iz geografije plitvi posodi podobna tvorba v kraških jamah, navadno napolnjena z vodo
    3. iz biologije vbočeni končni del kosti v sklepu, na katerega se prilega glavica druge kosti
    4. vdolbina za smodnik na puški kremenjači
STALNE ZVEZE: žilnata ponvica
ETIMOLOGIJA: ↑ponev
Celotno geslo eSSKJ
vrelíšče vrelíšča samostalnik srednjega spola [wrelíšče]
    1. temperatura, pri kateri ob določenem tlaku snov začne prehajati iz tekočega stanja v plinasto
    2. ekspresivno najvišja stopnja intenzivnosti, napetosti, čustvene vznemirjenosti
ETIMOLOGIJA: ↑vreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dogréti -êjem dov. (ẹ́ ȇ)
dodatno segreti: zrak je treba filtrirati in dogreti na želeno temperaturo
SSKJ²
izžaríti -ím dov., izžáril; izžárjen in izžarjèn (ī í)
1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: izžariti jeklo
2. razžariti: izžariti iglo nad plamenom
SSKJ²
kodrálo -a s (á)
klešče (za kodranje): segreti kodralo
SSKJ²
kotlìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg
2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda
♦ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič
SSKJ²
likálnik -a m (ȃ)
priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik; vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek za likalnik
♦ teh. likalnik z regulatorjem ali avtomatski likalnik
SSKJ²
lônec -nca m (ó)
1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
SSKJ²
Papínov in Pápinov -a -o prid. (ȋ; ȃ)
fiz., v zvezi Papinov lonec in papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C: odpiranje Papinovega lonca
SSKJ²
pregréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel
// nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel
    pregréti se nav. ekspr.
    postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel
    pregrét -a -o:
    pregret zrak
    ♦     avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela
SSKJ²
prekuríti in prekúriti -im dov. (ī ú)
pog. popolnoma ogreti, segreti: to stanovanje se ne da prekuriti / največkrat prekuri sobo jo preveč ogreje, segreje
    prekúrjen -a -o:
    zaprta in dobro prekurjena dvorana
SSKJ²
preugréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
knjiž. preveč segreti: preugreti sobo; preugreti vodo
    preugréti se 
    pregreti se: preugrel se je in prehladil
SSKJ²
prežaríti -ím tudi prežáriti -im dov., prežáril (ī í; ā ȃ)
1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce je prežarilo meglo; pren., knjiž. ljubezen jo je vso prežarila
● knjiž., ekspr. pisatelj je delo prežaril z osebnim ognjem v delu je velika stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti; knjiž. njene besede so ga prežarile s sovraštvom navdale
2. teh. segreti do tako visoke temperature, da žari: prežariti jeklo; ta kovina se hitro prežari
    prežárjen -a -o in prežarjèn -êna -o:
    od sonca prežarjen zrak; megla, prežarjena s soncem
SSKJ²
razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́)
1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo
    razbéljen -a -o:
    hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo
SSKJ²
segréti -grêjem [səgreti in segreti] dov. (ẹ́ ȇ)
narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak; segreti hrano, vodo; segreti do vrelišča, na sto stopinj; segreti na štedilniku, v peči / segreti motor
● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa
    segréti se 
    1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel
    2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo
    segrét -a -o:
    segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju
SSKJ²
segrétje -a [səgretje in segretje] s (ẹ̑)
glagolnik od segreti: segretje vode, zraka / segretje motornih delov
Število zadetkov: 82