Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
SSKJ²
dieléktrik -a m (ẹ̑)
elektr. izolirna snov glede na njene lastnosti v električnem polju: slab dielektrik se v visokofrekvenčnem polju močno segreva
Celotno geslo Sprotni
dišávnik samostalnik moškega spola
    priprava, navadno v obliki posodice, v katero se da sredstvo za odišavljenje prostora 
Celotno geslo Vezljivostni NG
dovzéten-tna -opridevnik
  1. dojemljiv, nagnjen
    • kdo biti dovzeten
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • dovzeten za
  • , dovzeten na
Farmacija
dražírka -e ž
Pravopis
gréti grêjem nedov. grèj/grêj -êjte, -óč; grèl/grél -éla, grét, grét -a; grétje; (grèt/grét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj Ogenj, sonce nas ~e; ~ vodo; ~ prostore z električno energijo ogrevati
gréti se grêjem se (ẹ́ ȇ) ~ ~ na soncu; Stroj se preveč ~e segreva
SSKJ²
kôtlovec -vca m (ó)
strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca
Celotno geslo Sinonimni
kôtlovec -vca m
strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva vodapojmovnik
SINONIMI:
strojn. kotelni kamen
Terminološka
Kuhalna plošča, kuhalnik, kuhalna cona, kuhališče
Ker v našem podjetju ustvarjamo novo bazo podatkov v informacijskem sistemu, iz katerega se ti podatki črpajo za proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov ter dobavo sestavnih delov in njihovo distribucijo, bi radi uporabili enotno terminologijo za posamezne kuhalne aparate in njihove sestavne dele. Sodelavci v razvoju, prodaji, marketingu in standardizaciji se ne moremo uskladiti glede termina, ki označuje napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (ang. hob ). V rabi se pojavljata dva termina – kuhalna plošča in kuhališče –, kar ustvarja zmedo. Poleg tega se kuhališče uporablja tudi za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kuhalnik (ang. cooker ) – uporablja se tudi namizni kuhalnik (ang. table cooker ) – označuje manjšo prenosno napravo z elementi za upravljanje z različnimi viri napajanja. S kuhalno ploščo in kuhalnikom je povezan tudi termin kuhalna cona (ang. cooking zone ), ki označuje del kuhališča , ki se segreva in na katerega se postavi posoda. Za isti pojem se uporablja tudi kuhalno mesto , kuhalno območje , kuhalno polje in tudi kuhališče . Kuhališče se torej uporablja za tri pojme – napravo za kuhanje z elementi za upravljanje, ki se vgradi v kuhinjski pult (sinonim kuhalna plošča ), za del celotne gornje površine kuhalne plošče ali kuhalnika , ki se segreva in na katerega se postavi posoda (sinonim kuhalna cona ), in za celotno gornjo površino kuhalne plošče ali kuhalnika . Kakšno je vaše mnenje glede teh poimenovanj?
SSKJ²
plín -a m (ȋ)
1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi
// navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva
2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; avt. žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom / pohoditi plin pospešiti
♦ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
SSKJ²
polágoma prisl. (ȃ)
1. izraža, da se za dejanje porabi razmeroma dosti časa: zrak se polagoma segreva; polagoma je spoznal resnost položaja; zanimanje je polagoma začelo upadati
// izraža, da se dejanje opravi z majhno hitrostjo: polagoma se pomiriti, rasti
2. izraža, da se dejanje razvija po majhnih stopnjah: polagoma se mu vrača spomin / pot se polagoma spušča ne strmo / bolj polagoma govorite, da ne zbudite otroka bolj tiho
Prekmurski
ràd -a -o prid., v prislovni rabi
1. rad: Csi grêhe rad po'zalüjem BRM 1823, 8; Rad je steo v-práznih vörah dobre knige KOJ 1845, 5; Ona pa Rada nám ſcsé vſze tá dati BKM 1789, 360; i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; nego za ſzvéto ſtimali, radi poſzlüſali ino TF 1715, 14; nyegovo ſzvéto rejcs radi jo poſzlüsajmo KŠ 1754, 23; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Radi ga gor primmo BKM 1789, 12; Kak radi csinimo ne ſzpádne nam 'smetnó KM 1790, 16; Sztoga ſzvejta radi naj pojdemo SŠ 1796, 8; radi ospotávajo lüczke náj bougse reje KOJ 1833, V; i máte radi la'zi TA 1848, 4; radi bi zvedli, kak živé AI 1878, 3; Opice rade človeka činejnja nasledüvajo AI 1878, 6; i rad ga je poſzlüſao KŠ 1771, 119; Ponizno krotko ſzrczé Boug vſzigdár rad lübi BKM 1789, 13; rad sze je pomiro z-szoszedmi KOJ 1848, 10; Vsze drügo rad tádaj KAJ 1848, 5; i szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; Eden dečák se je rad zveplenicami lôdo BJ 1886, 8; Bolvan, steromi sze vszáki rad podáva KOJ 1833, VII; pocsivajôcsi rad bi zazvedo od nyaga szlisejôcse dugovány AI 1875, kaz. br. 1; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; I vſze lüſztvo ga je rado poſzlüſalo KŠ 1771, 142; sercé, štero se i siromáki rado odpré BJ 1886, 8
2. v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka: Rad bi bio tvojemi diteti KOJ 1845, XIII; poglavnika bi sze tüdi radiva resila AI 1875, kaz. br. 3; I etoga bi ti jasz rad dáo KŠ 1754, 254
3. v zvezi biti rad vesel, srečen: Kak szem rad bio, ka szem na lice zemlé prisao KAJ 1870, 85; je sztrasno rad bio etomi sálnomi fticsi KAJ 1870, 21
Prekmurski
segréjvati -am nedov. greti: Kak vſzak dén toplo ſzuncze Szegrejva rodne nyive BKM 1789, 168; Szegrêva, nevu'ziga BRM 1823, 107
segréjvati se -am se greti se: i se rada [mačka] na sunci segreva AI 1878, 9; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Ah da bi ſze vnárocsaj Tvoji ſzegrejvao BKM 1789, 281; Peter i ſzegrejvao ſze je pri ognyi KŠ 1771, 149; i ſzegrejvali ſzo ſze KŠ 1771, 326
segrevajóči -a -e segrevajoč: Nazâ szi na mláde széde ino je Z-perotami szegrêvajôcs pokrije KAJ 1870, 15; Bio je pa 'znyimi Peter ſztojécsi i ſzegrejvajoucsi ſze KŠ 1771, 326
SSKJ²
segrévati -am [səgrevati in segrevati] nedov. (ẹ́)
delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati
    segrévati se 
    postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva
Celotno geslo Sinonimni
segrévati -am nedov.
kaj delati kaj toplo, vroče
SINONIMI:
greti, knj.izroč. razgrevati, knj.izroč. zagrevati
GLEJ ŠE SINONIM: ogrevati
Celotno geslo Sinonimni
segrévati se -am se nedov.
postajati topel, vroč
SINONIMI:
greti se, ogrevati se, knj.izroč. razgrevati se, knj.izroč. ugrevati se
Betonske konst.
síntranje -a s
SSKJ²
stáranje -a s (ȃ)
glagolnik od starati: doba staranja; medicinska vprašanja staranja in starosti / staranje vina
♦ metal. naravno staranje pojav, da postane zlitina trša, če dalj časa stoji pri normalni temperaturi; umetno staranje pojav, da postane zlitina trša, če se nekaj časa zmerno segreva
Prekmurski
súnce -a s sonce: Szuncze KMS 1780, A3; Sol Szuncze KMS 1780, A7; gda je 'ze ſzuncze zajslo KŠ 1754, 200; Ar liki je gori zislo ſzuncze KŠ 1771, 745; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; nap (szunce) AIN 1876, 10; doklen zarán stáne, lêpo sunce BJ 1886, 7; i ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Szuncza, i mejſzecza nej trbej BKM 1789, 431; Csuduj bár szuncza szvetlo szprávo KAJ 1848, 7; Ka je szunca toplôcsa nárasztvo goriobüdila AI 1875, kaz. br. 8; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od sunca, mêseca BJ 1886, 3; ka, liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 261; Boug ſzuncze ſzvoje vcſini gori ſzhájati na hüde ino dobre KŠ 1754, 168; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini KŠ 1771, 17; je ſztvouro Boug ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Vſzunczi oblecsene 'zené KM 1796, 766; I bodo znamejnya vu ſzunczi KM 1796, 243; [Mačka] liže se neprehenjano i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; pren. Szuncze nébe, Ágnecz bosi SM 1747, 91; Idi ſzi, drügo ſzuncze, Moj Jezus, gori zide KŠ 1754, 250; Bojdi moje Düse Szncze BRM 1823, 9; Gda bi nam zaidti melo 'zitka szuncze KAJ 1848, 7; tak je i on od pravicze ſzuncza naj globſe piſzao KŠ 1771, 262
SSKJ²
têrmosifónski -a -o prid. (ȇ-ọ̑)
avt., v zvezi termosifonsko hlajenje hlajenje s krožečo tekočino, ki se na enem delu cevovoda segreva in dviga, na drugem pa ohlaja in pada:
Število zadetkov: 27