króna -e ž (ọ̑)
1. okrogel okrasni predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti: nositi krono; položiti krono na glavo; zlata krona; krona, obložena z dragimi kamni / cesarska, kraljevska krona / žezlo in krona / na ščitu je bila upodobljena krona
// navadno s prilastkom kar je po obliki podobno temu predmetu: na glavi je imela krono iz cvetja; plesti kostanjevo krono / ekspr. krona bogatih las zelo veliko las, počesanih navzgor
2. ekspr. vladar, dvor: v državi so izvedli vojaški udar ob pomoči krone; moč cesarske krone; svetovalci krone
// vladarski naslov: senat mu hoče podeliti krono; prevzeti krono
3. ekspr. monarhija, kraljevina: ozemlje angleške krone / zavladala jim je krona
4. ekspr., v povedni rabi, navadno s prilastkom izraža najvišjo stopnjo česa: to je krona njegovih prizadevanj; dogodek je bil krona vsega
5. krošnja: košata krona; krona cvetoče lipe
6. denarna enota Češke, Danske, Švedske in nekaterih drugih držav: šteti krone; preračunati vrednost blaga v krone / češka, danska, švedska krona
● pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; vznes. krona stvarstva človek
♦ lov. krona najmanj trije parožki na vrhu jelenjega rogovja; med. krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; num. krona denarna enota v stari Avstriji z vrednostjo pol goldinarja; rel. trnova krona
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
okúžiti -im dov. (ú ȗ)
1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
3. vnesti, prenesti škodljivo programsko kodo v računalnik: s črvom, virusom okužiti datoteko, računalnik
● ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril
1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
// prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
3. vnesti, prenesti škodljivo programsko kodo v računalnik: s črvom, virusom okužiti datoteko, računalnik
● ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril
- okúžen -a -o:
biti okužen z domišljavostjo; okužene osebe, rastline, živali / okužen računalnik, sistem; okužena datoteka; z virusom okuženo sporočilo / ekspr. okužen sodnik; sodni senat je bil okužen s podatki iz predkazenskega postopka
SSKJ²
pétčlánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ki sestoji iz petih članov: petčlanski uredniški odbor; petčlanski senat okrožnega sodišča; petčlanska družina
ki sestoji iz petih članov: petčlanski uredniški odbor; petčlanski senat okrožnega sodišča; petčlanska družina
SSKJ²
petérica -e ž (ẹ̑)
skupina petih oseb: peterica vojakov je odšla minirat most
♦ pravn. senat peterice sestavljen iz petih sodnikov
// knjiž. skupina petih enot: peterica draguljev, kart
skupina petih oseb: peterica vojakov je odšla minirat most
♦ pravn. senat peterice sestavljen iz petih sodnikov
// knjiž. skupina petih enot: peterica draguljev, kart
SSKJ²
senát -a m (ȃ)
1. pravn. skupina sodnikov ali sodnikov in sodnikov porotnikov, ki odloča o zadevi, o kateri teče postopek: odločitev senata; predsednik senata / poravnalni senat / sodni senat
2. v nekaterih državah zgornji dom parlamenta: izvoliti člane senata; zasedanje senata
3. zgod., pri starih Rimljanih državni zbor: senat je zavrnil konzulov predlog / iti v senat / rimski senat
1. pravn. skupina sodnikov ali sodnikov in sodnikov porotnikov, ki odloča o zadevi, o kateri teče postopek: odločitev senata; predsednik senata / poravnalni senat / sodni senat
2. v nekaterih državah zgornji dom parlamenta: izvoliti člane senata; zasedanje senata
3. zgod., pri starih Rimljanih državni zbor: senat je zavrnil konzulov predlog / iti v senat / rimski senat
SSKJ²
senáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na senat: senatni predsednik; senatna komisija / senatna zbornica / senatno poslopje
nanašajoč se na senat: senatni predsednik; senatna komisija / senatna zbornica / senatno poslopje
SSKJ²
SSKJ²
sóden -dna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji prvotnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji prvotnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
- sódno prisl.:
sodno preklicati; sodno overovljen podpis
SSKJ²
trojíca tudi trójica -e ž (í; ọ̑)
1. skupina treh oseb: vesela trojica je zapela; postali so nerazdružljiva trojica / od skupine se je ločila trojica mož
// skupina treh enot: ti pojmi tvorijo trojico; trojica dreves
2. rel., v zvezi sveta Trojica Oče, Sin in sveti Duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog: verovati v sveto [sv.] Trojico; dogma o sveti Trojici / cerkev svete Trojice
♦ mat. trojica skupina treh elementov; pravn. senat trojice senat, sestavljen iz treh sodnikov
1. skupina treh oseb: vesela trojica je zapela; postali so nerazdružljiva trojica / od skupine se je ločila trojica mož
// skupina treh enot: ti pojmi tvorijo trojico; trojica dreves
2. rel., v zvezi sveta Trojica Oče, Sin in sveti Duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog: verovati v sveto [sv.] Trojico; dogma o sveti Trojici / cerkev svete Trojice
♦ mat. trojica skupina treh elementov; pravn. senat trojice senat, sestavljen iz treh sodnikov
Število zadetkov: 10
Dostopnost