Zadetki iskanja
Prekmurski
òbid -a tudi òbed obèda m kosilo: Prandium Obid KMS 1780, A7b; Ebéd; obed KOJ 1833, 154; Farizeus ga na obid zové KŠ 1771, 206; gda naprávlas obid, ali vecsérjo, ne zovi priátele tvoje KŠ 1771, 219; Gda bi ſze eden krát po obödi sétao Dávid, zagledno je Uriáſſovo 'ſeno KM 1796, 62
Pleteršnik
obračȃj, m. 1) die Wendung, Cig., C.; dveh obračajev še je treba senu, da bo suho, t. j. dvakrat še je treba seno obrniti, jvzhŠt.; — die Umkehr, C.; — 2) der Wendepunkt, Jan.; — 3) die Thürangel, Mur., Cig.
Pleteršnik
obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
Pleteršnik
Pleteršnik
odvółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Mur., Cig., Met., Mik., Notr., Dol.; ako glina na zraku odvolgne, zadahne z osobitnim vonjem, Erj. (Min.); seno na travniku po noči od rose odvolgne, Dol., Št.
Pleteršnik
ogrȃbək, -bka, m. 1) das Abgerechte, Cig., Jan.; kar se z naloženega voza ali stoga ograbi, Gor., BlKr.; das kürzere Stroh, das vom ausgedroschenen Getreide oben abgerecht wird, der Abrechling, Cig.; — 2) etwas Zusammengerechtes, C.; pokošeno seno na eno mesto zgrabljeno, da se vkupe suši, Erj. (Torb.); der Schoberfleck, Cig.; — o. ljudi, eine Gruppe von Menschen, Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ográbiti, -grȃbim, vb. pf. rings abrechen, berechen; o. kopo, plast, seno na voz naloženo; krajšo slamo (pri mlačvi) ograbijo po vrhu, Ravn. (Abc.).
Pleteršnik
opesováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad opesniti se; entschlüpfen, Z.; — opesuje se mi, es mangelt mir, es reicht nicht aus: za seno se mi je to zimo opesovalo, Dol.-Erj. (Torb.).
Prekmurski
òprvim tudi òprven prisl.
1. prvič: Oprvim je z-dobrim opominao nyega KM 1790, 54; Oprvim ete KM 1796, 13; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Gda je Csernáv Ferko Ne'zo oprven zaváro AIP 1876, br. 4, 5; ki szo zdaj oprven poszlavci AI 1875, kaz. br. 3
2. najprej: Senô opervim vu plastiče skladéjo BJ 1886, 29
1. prvič: Oprvim je z-dobrim opominao nyega KM 1790, 54; Oprvim ete KM 1796, 13; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Gda je Csernáv Ferko Ne'zo oprven zaváro AIP 1876, br. 4, 5; ki szo zdaj oprven poszlavci AI 1875, kaz. br. 3
2. najprej: Senô opervim vu plastiče skladéjo BJ 1886, 29
Pleteršnik
Pleteršnik
ostrogáča, f. rakla z vejami na pol okleščenimi ("ostrogami"), na kateri se suši seno ali detelja, Tolm.; (ostrgača, Bolc-Erj. [Torb.]).
Pleteršnik
Pleteršnik
páriti 1., pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.-Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.-C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
Pleteršnik
pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.-Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.-Levst. (Rok.), Tolm.-Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
Pleteršnik
pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
Pleteršnik
píča, f. die Nahrung, Meg., Cig., Mur., Kor.-Dalm. (Reg.); Kristus je sam sebe nam za pičo dal, Škrb.; bes. das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Rib.-Mik.; živinska, zajčja, kurja p., Cig.; črna p., = seno in otava (nasproti slami), Gor.; — na pičo dati kravo = v rejo dati, Tolm.
Pleteršnik
plȃst, m. ein kleiner, runder Heuhaufen, der Heuschober, Dol.-Cig., Mur., C., Mik., Nov., Št.; v plaste devati krmo (seno, otavo), jvzhŠt.; seno v velike plaste sklasti, ogr.-Valj. (Rad); — der Laubbauschenschober, C.
Prekmurski
Prekmurski
Pleteršnik
plástiti, -im, vb. impf. aufschobern, Mur.; seno, otavo p., Heuhaufen machen, C., jvzhŠt.; — (šaljivo) viel essen, Mur.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 143
Dostopnost