Moj priimek je Češornja. Želim izvedet čim več o izvoru tega priimka. Nekaj zapisanega sem našla na lintver.it/cultura-cognomi.
Zahvaljujem se vam za morebitne informacije.
Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Moj priimek je Češornja. Želim izvedet čim več o izvoru tega priimka. Nekaj zapisanega sem našla na lintver.it/cultura-cognomi.
Zahvaljujem se vam za morebitne informacije.
Zanima me, kako prevedemo besedo ajde. To besedo uporabljamo u pogovornem jeziku, vendar me zanima, katera bi bila njena ustreznica.
Na vas bi rad naslovil vprašanje, uporaba katere besede je bolj pravilna. Katehet ali katehist in enako za žensko obliko. Če pogledamo SSKJ vsebuje zgolj geslo katehet za moško obliko, geslo katehist pa je zapisano samo v pravopisu. Pri ženski obliki je drugače, saj SSKJ vsebuje obe gesli. To je najverjetneje posledica rabe v pogovornem jeziku, saj se bolj uporablja izraz katehet kot katehist in na drugi stranj bolj katehistinja kot katehetinja. Če izvira poimenovanje službe iz dejavnosti, torej kateheze, je, po mojem skromnem mnenju, bolj pravilna uporaba izraza katehet in katehetinja.
Glede na to, da se zadnje čase želi na silo vpeljati izraz katehist, ki v krogih, v katerih se uporablja, bi bilo dobro, če bi raziskali to področje in podali odgovor, da se bomo lahko po njem usmerjali.
Hvala vam sicer za vaše pomembno delo, ki ga opravljate!
Imam par vprašanj iz letošnje pole. Upam da mi boste lahko pomagali.
V sredstvih množičnega obveščanja sem večkrat zasledil uporabo zveze »... tako Anže ... «. Primer iz nedavnih novic: Ko se je v nadaljevanju zgodila zasedba otoka, je, tako Anže, zveza Nato rekla, da je dovolj.
Zanima me, v katerih primerih se uporablja takšna zveza? Ali je to novost v slovenskem pravopisu?
Zanima me, kako se pišejo imena iger – z malo ali veliko začetnico. Različni lektorji so mi namreč različno svetovali. Nekateri vztrajajo, da gre za lastno ime igre z jasno določenimi pravili, zato bi moralo biti npr. Štiri v vrsto ali Človek, ne jezise, drugi pa pravijo, da spadajo med občna imena in se zato pišejo z malo. To utemeljujejo tudi tako, da se npr. tudi rokomet, košarka, tarok itd. pišejo z malo.
Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.
Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.
V SSKJ pod terminom sardina najdemo razlago: »sardela konzervirana v olju«. Sardina je torej konzerva, kot zadnji primer pa navajate:
»loviti sardine«. Omenjeni primer je nespremenljiv, kajti to bi pomenilo, da odpremo konzervo sardin, jih stresemo v vodo in jih lovimo s trnkom ali mrežo.
To pa je absurd. Prosim, popravite zmedo.
Imam vprašanje glede imena organizacije Slovenska karitas: Karitas.
Glede na njihov zapis (npr. na spletni strani) in rabo prevladuje ženska spolska oblika, pravopis pa določa m. spol. To je prva težava. Druga težava je pri zapisih: Škofijska karitas Koper ali Škofijska Karitas Koper ali škofijska Karitas Koper. Kako je z velikimi začetnicami, kako jih upravičiti?
Na isti ravni tudi težava z zapisom župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska Karitas Trbovlje/Župnijska karitas Trbovlje. V teh primerih sem uporabljala ž. spol, saj je tako v rabi.
Pozdravljeni, po pravopisu se okrajšava (d. o. o.) piše s pikami in presledki, v vsakdanji rabi pa je prisoten stičen zapis. Zanima me, ali se pri lektoriranju besedil zapis podjetij popravlja, čeprav uradno zapis ni registriran pravilno, ali pustimo zapis takšen kot je v splošni rabi, čeprav ni slovnično pravilen.
Beseda velerejka (kot ženska, ki se ukvarja z velerejo živali) ne obstaja v slovarjih. Ne obstaja pa niti beseda velereja, ki pa jo je mogoče najti v nekaj virih (npr. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-6FG7FMTS/c75e35a3-e41a-4146-a7b0-64b1436478fd/PDF in http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/2018/08/Salehar_2012_prva_kranjska.pdf, ki referira na nadaljnji pisni vir). Pojem je očitno zloženka iz vele (link url)* (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vele) in reja (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=reja). V slovarjih ne obstaja niti beseda *vejerejec, ki pa jo je mogoče najti v enem viru (http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J5GAM452/22f3e737-4941-47e9-a886-fbce898347f4/PDF).
Beseda rejec je običajna (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejec), ženska oblika rejka pa je dosegljiva v Pleteršnikovem slovarju (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=rejka) in Besedišču (http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=rejka). Vendar je besedo rejka mogoče najti v standardni klasifikaciji poklicev 2008 (https://www.stat.si/skp/Esearch.aspx) kot žensko obliko besede rejec. V slovarjih (SSKJ, Pleteršnikov slovar in Besedišče) je mogoče najti kombinacije živinorejec/živinorejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=živinorejec), prašičerejec/prašičerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=prašičerejec) in svinjerejec/svinjerejka (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svinjerejec in http://bos.zrc-sazu.si/cgi/ada.exe?name=besedisc&expression=svinjerejka).
Ob enakih izhodiščih, kot je iz besede rejec (pa tudi živinorejec, prašičerejec in svinjerejec) mogoče ustvariti besedo rejka (pa tudi živinorejka, prašičerejka in svinjerejka), je iz besede velerejec ustvarjena beseda velerejka. Je dopustno tako ustvarjanje besede velerejka? Za določen namen bi moral ugotoviti, ali je mogoče oblikovati besedo – samostalnik, ki je sestavljen le iz ene besede. Za namen uporabe opisi »ženska, ki se ukvarja z velerejo živali«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali na veliko/debelo«, »ženska, ki se ukvarja z rejo živali v velikem številu« ali podobno niso primerni oziroma uporabljivi.
Ali je sicer mogoče s podobnimi prijemi/načini (po analogiji) ustvarjati dopustne besede, ki jih sicer ni v slovarjih?
Naj vam »posredujem« vprašanje: prosim, je ustrezno poimenovanje vladni govorec ali pa bi bilo mogoče ustreznejše vladni govornik: ne glede na morebitni uradni naziv bi ga bilo najbrž dobro spremeniti?