raševinast
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Terminološka
Aristofagija
Pri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.
Pri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.
Terminološka
Aspirant
Pri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.
Pri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.
Terminološka
Bančno povzročena recesija
Zanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?
Zanima me slovenski prevod angleškega termina bank-led recession, ki označuje recesijo, ki je posledica problemov v bančnem sistemu (bančne krize). Imam dva predloga: s strani bank povzročena recesija in bančno vodena kriza . Kaj menite?
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
berílo -a s (í)
1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila
2. kar je namenjeno za branje: detektivke so zabavno berilo; mladinsko berilo
3. zastar. branje: prenehala je z berilom
♦ rel. berilo neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši; šol. domače ali obvezno berilo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila
2. kar je namenjeno za branje: detektivke so zabavno berilo; mladinsko berilo
3. zastar. branje: prenehala je z berilom
♦ rel. berilo neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši; šol. domače ali obvezno berilo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
Celotno geslo
Sinonimni
Terminološka
Brezpilotni letalnik
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
Zanima nas, katero slovensko ustreznico nam predlagate za angleški termin drone , ki označuje letalo brez posadke, ki ga pilot vodi z oddaljenega mesta. Ali obdržimo dron ali uporabimo rajši trot ?
SSKJ²
čečkaríja -e [čəčkarija] ž (ȋ)
slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati
// literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija
slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati
// literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija
SSKJ²
článek -nka m (ȃ)
krajši sestavek, navadno neliterarne vsebine za časopis ali revijo: napisati, objaviti članek; časopisni, priložnostni članek; članek o Prešernu; avtor članka; serija člankov / uvodni članek uvodnik
krajši sestavek, navadno neliterarne vsebine za časopis ali revijo: napisati, objaviti članek; časopisni, priložnostni članek; članek o Prešernu; avtor članka; serija člankov / uvodni članek uvodnik
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
feljtón -a m (ọ̑)
živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek: pisati feljtone; mojster feljtona; snov za feljton
živahno, duhovito pisan literarni sestavek, navadno grafično ločen od drugega gradiva, podlistek: pisati feljtone; mojster feljtona; snov za feljton
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
gêselski -a -o prid. [gesəlski] (ȇ)
nanašajoč se na geslo: geselski članek, sestavek, sklop; geselski katalog; geselska iztočnica; geselsko besedilo / geselski priročnik
nanašajoč se na geslo: geselski članek, sestavek, sklop; geselski katalog; geselska iztočnica; geselsko besedilo / geselski priročnik
Pravopis
gêslo -a s (é) povedati stražarju ~; volilno ~; življenjsko ~ vodilo, načelo; jezikosl.: |slovarski sestavek|; iztočnica
SSKJ²
gôvor -a m (ȏ)
1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: s ceste se je slišal glasen govor; neizrazit, nosljajoč govor; motnje, tehnika govora / obvladati kak jezik v govoru in pisavi / spoznati koga po govoru
// sposobnost tega oblikovanja: človeka loči od drugih živih bitij tudi govor; v bolezni je izgubil vid in govor / dar govora; imeti dar govora biti dober govornik
● iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
2. izražanje misli z govorjenjem: obtičati sredi govora; seči, vpasti komu v govor / svoboda govora
3. izmenjava mnenj, misli; pogovor: govor je nanesel na očeta; napeljal je govor na svoj članek; obrniti, zasukati govor drugam / v povedni rabi, navadno z nikalnico: o tem bo še govor, pog. govora prihodnjič; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj; ekspr. o kakem spanju sploh ni bilo govora; pren. govor pesti
// v členkovni rabi, z nikalnico izraža močno zanikanje: ni govora, da bi ga še čakal / »Ali grem lahko v kino?« »Ni govora.«
4. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka: predsednikov govor je vse navdušil; govor je dolgo trajal; govora ni govoril, ampak bral; izdati govore v knjigi; prenašati govor po radiu in televiziji; v govoru je poudaril, da je potrebna takojšnja pomoč; dolgovezen, ognjevit, oster govor; otvoritveni, pozdravni, uvodni govor / pog. imeti, nižje pog. držati govor govoriti
5. s prilastkom jezik, zlasti v govorjeni obliki: izobraženci so začeli povzdigovati v knjižni jezik tudi domači govor; nemški govor je še kar razumela; slovenskega govora ne bo nikoli pozabil / ljudski, otroški, pesniški govor; govor izobražencev; pren. likovni govor; govor oči in kretenj
♦ jezikosl. govor jezikovni sistem v okviru kakega narečja; odvisni ali indirektni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; premi ali direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki
1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: s ceste se je slišal glasen govor; neizrazit, nosljajoč govor; motnje, tehnika govora / obvladati kak jezik v govoru in pisavi / spoznati koga po govoru
// sposobnost tega oblikovanja: človeka loči od drugih živih bitij tudi govor; v bolezni je izgubil vid in govor / dar govora; imeti dar govora biti dober govornik
● iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
2. izražanje misli z govorjenjem: obtičati sredi govora; seči, vpasti komu v govor / svoboda govora
3. izmenjava mnenj, misli; pogovor: govor je nanesel na očeta; napeljal je govor na svoj članek; obrniti, zasukati govor drugam / v povedni rabi, navadno z nikalnico: o tem bo še govor, pog. govora prihodnjič; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj; ekspr. o kakem spanju sploh ni bilo govora; pren. govor pesti
// v členkovni rabi, z nikalnico izraža močno zanikanje: ni govora, da bi ga še čakal / »Ali grem lahko v kino?« »Ni govora.«
4. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka: predsednikov govor je vse navdušil; govor je dolgo trajal; govora ni govoril, ampak bral; izdati govore v knjigi; prenašati govor po radiu in televiziji; v govoru je poudaril, da je potrebna takojšnja pomoč; dolgovezen, ognjevit, oster govor; otvoritveni, pozdravni, uvodni govor / pog. imeti, nižje pog. držati govor govoriti
5. s prilastkom jezik, zlasti v govorjeni obliki: izobraženci so začeli povzdigovati v knjižni jezik tudi domači govor; nemški govor je še kar razumela; slovenskega govora ne bo nikoli pozabil / ljudski, otroški, pesniški govor; govor izobražencev; pren. likovni govor; govor oči in kretenj
♦ jezikosl. govor jezikovni sistem v okviru kakega narečja; odvisni ali indirektni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; premi ali direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki
Celotno geslo
Sinonimni
gôvor -a m BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
odvisni govor premi govor
1.
sposobnost oblikovanja besed, stavkov z govorilnimi organi
SINONIMI:
2.
odvisni govor premi govor
SSKJ²
govoránca -e ž (ȃ)
slabš. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka; govor: govoranca je dolgo trajala; na dnevnem redu je bilo veliko govoranc; kdo mu je sestavil to govoranco; bučna, dolga govoranca / pog. imeti govoranco govoriti
// govorjenje, besede2: njegove govorance nas niso prepričale; sit je njegovih govoranc o pridnosti
slabš. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka; govor: govoranca je dolgo trajala; na dnevnem redu je bilo veliko govoranc; kdo mu je sestavil to govoranco; bučna, dolga govoranca / pog. imeti govoranco govoriti
// govorjenje, besede2: njegove govorance nas niso prepričale; sit je njegovih govoranc o pridnosti
SSKJ²
govórec tudi govôrec -rca m (ọ̑; ó)
1. kdor govori, pripoveduje: v pogovoru sta bila oba govorca zelo glasna; ozrl se je po glasnem govorcu v gruči / glavni junak romana je govorec avtorjevih idej glasnik, posrednik
// kdor izraža, posreduje določeno besedilo z govorjenjem: ta drama zahteva zlasti govorce; vodja programa je dober govorec
2. kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: bil je strasten govorec, nikomur ni pustil do besede; če bi izbrali boljšega govorca, bi jih prepričal; duhovit govorec
// kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornik: strmela je v slavnega govorca
1. kdor govori, pripoveduje: v pogovoru sta bila oba govorca zelo glasna; ozrl se je po glasnem govorcu v gruči / glavni junak romana je govorec avtorjevih idej glasnik, posrednik
// kdor izraža, posreduje določeno besedilo z govorjenjem: ta drama zahteva zlasti govorce; vodja programa je dober govorec
2. kdor zna spretno govoriti, pripovedovati: bil je strasten govorec, nikomur ni pustil do besede; če bi izbrali boljšega govorca, bi jih prepričal; duhovit govorec
// kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari; govornik: strmela je v slavnega govorca
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 138
Dostopnost