kongregácija -e ž (á) rel.
1. najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi: odloki kongregacij / kongregacija za širjenje vere / rimska kongregacija
2. nekdaj cerkveno društvo z verskovzgojnimi nameni: član kongregacije
3. red, katerega člani ne delajo slovesnih zaobljub: meniški redovi in kongregacije / kongregacija šolskih sester / redovniška kongregacija
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
svojína -e ž (í) knjiž.
1. last, lastnina: prilastiti si tujo svojino / v povedni rabi: posestvo je zdaj svojina vseh bratov in sester; z oslabljenim pomenom ta hiša je družbena svojina
● knjiž. njegove pesmi so svojina vsega naroda pozna, ceni jih ves narod
2. lastnost, značilnost: marljivost je njegova glavna svojina
1. last, lastnina: prilastiti si tujo svojino / v povedni rabi: posestvo je zdaj svojina vseh bratov in sester; z oslabljenim pomenom ta hiša je družbena svojina
● knjiž. njegove pesmi so svojina vsega naroda pozna, ceni jih ves narod
2. lastnost, značilnost: marljivost je njegova glavna svojina
SSKJ²
zdrávstvenik -a m (ȃ)
knjiž. zdravstveni delavec, ki neguje bolnike: izobraževanje medicinskih sester in zdravstvenikov / srednji, višji, diplomirani zdravstvenik
// zdravstveni delavec sploh: primer je poučen za vse zdravstvenike
knjiž. zdravstveni delavec, ki neguje bolnike: izobraževanje medicinskih sester in zdravstvenikov / srednji, višji, diplomirani zdravstvenik
// zdravstveni delavec sploh: primer je poučen za vse zdravstvenike
Število zadetkov: 3
Dostopnost