Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
brázdnica -e ž (ȃ)
gozd. deska za vtiskovanje brazdic v grede ob setvi:
SSKJ²
sétev -tve ž (ẹ̑)
1. delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilo: pomagal jim je pri setvi; košnja, setev in žetev / jesenska, spomladanska setev / bilo je ob setvi v času takega dela
2. glagolnik od sejati: setev ajde, žita; setev in sajenje / setev na roko, s strojem; setev v vrste
// kar se (po)seje: setev je hitro vzklila; plevel je prerasel setev
● 
preg. brez setve ni žetve
♦ 
agr. križna setev po dolžini in po širini njive; gozd. setev na krpe na manjše, med seboj ločene površine

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
kolobár -ja m
1.
kar je podobno geometrijskemu liku, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici
SINONIMI:
ekspr. kolač, ekspr. kolobarček, ekspr. obroč
2.
kos, košček snovi, živila v taki oblikipojmovnik
SINONIMI:
ekspr. kolobarček
3.
agr. ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču
SINONIMI:
agr. rotacija, agr. turnus
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik Saturnov kolobar
GLEJ ŠE SINONIM: člen, kolesce
GLEJ ŠE: skupina
Celotno geslo Sinonimni
sétev -tve ž
delo, dejavnost, povezana z dajanjem semena v zemljo, da bi vzklilopojmovnik
SINONIMI:
star. sev3
GLEJ ŠE SINONIM: sejanje

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
téden-dnasamostalnik moškega spola
  1. čas sedmih dni
    • teden česa/koga
    • , teden po/v/na čem, kdaj, kje
    • , teden pred čim/kom, kdaj
    • , teden s kom/čim
    • , teden brez česa/koga
    • , teden za kaj/koga

Slovar slovenskih frazemov

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
lẹ́vica 3., f. die Lerche, Jan.; die Feldlerche (alauda arvensis), Luče (Št.)-Erj. (Torb.); l. ob setvi poje: hiti hiti! C.
Pleteršnik
obẹlẹ́vati, -am, vb. impf. ad obeleti; weiß werden: falb werden (o setvi), C.; pustinja je obelevala in ozelenevala, Glas.
Pleteršnik
odgrizávati, -am, vb. impf. = odgrizovati: koren setvi o., ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
sẹ̑təv, -tve, f. 1) das Säen, die Saat; o setvi, zur Saatzeit; — 2) das Gesäete, das junge Getreide, die Saat.
Pleteršnik
škrȋłəc, -łca, m. 1) der Felsbewohner, Cig.; — 2) tisti, ki po setvi škrili, C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
mlatídev -dvi in mlatítev -tvi ž mlačev: Etaksa decza bi na vogrszkom na 'sétvi, na koszidvi, na mlatidvi mejla KOJ 1833, XVIII; Etaksi hip szo szi navküpe koszitvo, 'setvo i mlatitvo pogoudili KOJ 1914, 152; nadale ka szprávlanye, mlatitev, vu pênez-vrêdnoszti zadene AI 1875, br. 1, 6
Število zadetkov: 13