Zadetki iskanja
Svetokriški
arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.
Vorenc
boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly
Vorenc
bula ž, F3, panus, -ni, ena biṡgauka, ali bula; parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa uſheſmi; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na bule, de pomagajo ṡoriti
Vorenc
človeski prid., F20, asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; dysuria, oſtrúſt zh[l]ovéṡke vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; illuvies, -ei, ena neſnaga, en kup per drugim zhlovéṡkiga blata; imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; incarnatio, zhlovéſku poſtanîe; intestinum rectum, danka, ṡkuṡi katero grè zhloveṡku blatu; ischuria, -ae, ṡatiṡzhanîe, kadar je voda zhloveṡka ṡaperta; lex humana, zh[l]ovéṡka poſtava; lotium, -tÿ, ṡzalniza, zhloveṡka, ali ṡhivinṡka voda; matella medica, glaṡh ṡa zhlovéṡko vodó; medicamenta diuretica, arznie, katere zhlovéṡko vodó ṡhenò; oletum, -ti, zhloveṡku blatu; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; physiognon, -nis, vel Physiognomus, -mi, eden, kateri is obrasa posnava zhlovesko naturo; radages, seu rimae alvi, ṡhpranîe na ti veliki zhloveṡki danki; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhloveṡkim ṡhivoti; prim. človeški
Celotno geslo
eSSKJ16
čuvenje -a samostalnik srednjega spola
1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
3. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Svetokriški
debel -a prid. debel: taku debu im. ed. m je ratal de kumaj od debeluſti je hodil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda, inu debela im. ed. ž ratala ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga rod. ed. m ſhivota ǀ nej debele rod. ed. ž koſtij na mejſti meſſa daial ǀ uſame en debou tož. ed. m, inu mozhan shterk ǀ vſamejo en debau tož. ed. m shebel ǀ Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem eno debelo tož. ed. ž kokush ǀ dua debella im. dv. m capuna, inu shtyri Ierebize ſe ſo pekle ǀ hudizhy v' vaſhi deſehli ſò ſilnu bogati, inu debeli im. mn. m ǀ debele im. mn. ž kaple te Svete Reshne Kryvi ſo na semlo padale ǀ Sedem debelih rod. mn. krau ǀ ſo ſapovedali debele tož. mn. m shtrike spleſti ǀ debele tož. mn. ž koſty na vago predaieio ǀ s' debelami or. mn. palzami ǀ s' debelimi or. mn. shibli primer.> Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi, inu debelishi im. mn. m, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili
Celotno geslo
eSSKJ16
dejan1 -a -o (djan) deležnik
1. s prisl. določilom kraja ki s premikom kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prisl. določilom kraja ki prisilno kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. s prisl. določilom kraja ki s premikom ali z namensko dejavnostjo koga preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen
3. (od česa) ki je deležen prehoda v novo, negativno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
4. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dejan od života , (biti) dejan v pan, dejan na ketine, dejan od koga, dejan pod postavo
Celotno geslo
eSSKJ16
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Celotno geslo
eSSKJ16
devati -am (devati, dejvati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj prihaja/pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
2. kdo; komu, kaj delati, da kdo kaj dobi, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; koga delati, povzročati, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga/kaj (v kaj) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 67 pojavitev v 14 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik
1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv
1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv
2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten
FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih
Vorenc
dolgost ž, F8, beſsalis, oſſem komulzeu dolgúſt; dioptra, -ae, enu orodje ṡkuṡi kateru ſe gleda ene rizhy dolgúſt, ſhirokúſt, viſſokúſt. 2.Mach:11.v.21; diuturnitas, -tis, dolgoſt tega zhaſſa; laxè, po ſhirokuſti, ali dolguſti; longitudo, dolgúſt; proceritas, dolgúſt, viſſokúſt, ali raunoſt; prolixitas, dolgúſt; statura, -ae, zhloveṡka dolgúſt, ṡhivota poſtava, poſtava
Celotno geslo
eSSKJ16
farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola
1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost, ogroženost
4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
FREKVENCA: 157 pojavitev v 15 delih
Vorenc
flus m, F6, catarrhus, -i, kaſhil, naduha, en fluṡ v'glavi, nahod; delachrymatio, objokanîe: tudi en nagel flúṡ v'ozhéh: ali hiter; distillatio, tudi en fluṡ is glave ṡkuṡi núṡ; epiphora, -ae, ſolṡnoſt teh ozhy, en nagel flus v'ozheih; profluvium, en fluṡ, is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; rheumaticus, -a, -um, en zhlovik polhin fluſſou
Vorenc
glid m, F30, articulus, zhlink, glid, vud; artus, artuum, glidi tega ṡhivota, glidi; atnepos, vnúk v petim glidu; deartuare, glide reṡklepati; iners membris, ſlabih glidou; interdatus, -a, -um, ſhpiṡha v'te glide reṡdilena; membra, vudi, glidi, glidje; membratim, od vuda do vuda od glida do glida; membrum, -bri, vud, glid; syllaba, -ae, en glid puṡhtobou; trisyllabus, -a, -um, ena beſſéda s'treimi glidi
Vorenc
govna ž, F4, excrementum, -ti, ſleherni lein ali govna, kateri grè vun is ṡhivota; merda, -ae, drek, govna; stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali govne; stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek
Svetokriški
izpeljati dov. izpeljati, tj. spraviti iz: sapishe eno arzhnio, katera ima ſpelati nedol. is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ ima ta Israelski folk s'Egijpta pustiti inu de on ijh ima vun spelati nedol. ǀ gledai, inu pofliſſaiſe ti tudi spelati nedol. dusho tvoiga ozheta, matere, mosha, shene. etc. Is viz ǀ Gdu bo taku vſmilen, de bo mene is viz ſpelal del. ed. m ǀ Mojſſes yh je bil reishil, inu spelal del. ed. m is AEgypta ǀ Bug je bil ispelal del. ed. m ta Iſraelski ſolk skuſi tu erdezhe morje ǀ prezej sapiſſe eno arznio, de bi vun spelala del. ed. ž is zhloveka te hude greshne mokrute ǀ Bug je bil poslal Angele de biga poſsili s' hiſhe na hrib spelali del. mn. m, kadar je imel Sodomo poshgati venkaj izpeljati uspešno končati: uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati nedol. ǀ koku teshku bo hodilu letu raitingo unkaj ſpelati nedol.
Svetokriški
iztrgati dov. iztrgati: kadar bi bilu mogozhe bi ſerze edn timu drugimu is shivota ſtergal del. ed. m (V, 409)
Svetokriški
jezik -a m jezik, tj. 1. organ v ustih: de bi ta ſveti Jeſik im. ed. ſterhnil, inu pepel ratal ǀ ſe ne boy obeniga glida ſvoiga shivota tulikajn, kulikajn tiga ieſika rod. ed. ǀ jeſik tož. ed. ſi je griſil, obraſſ ſi je s' nohtmy praskal ǀ jesik tož. ed. ſi odgriſe ǀ imaio en ſam jeſik tož. ed. ǀ na jesiku mest. ed. ta nar ostudnishi krota je nij stala ǀ aku pak ima zherno shilo pod jeſikam or. ed., je ſnamine de noſſi zhernu jagnizhe ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe danaſhni dan Rumarij s'jesikam or. ed. taisto lishejo ǀ De bi imel ſtu jeſikou rod. mn., inu vſt bi vſe martre taiſtih vbogih dushiz dopovedat ne mogal 2. govor: moj preproſti jeſik im. ed. od leteh bo mogal govorit ǀ jesik im. ed. je ena gmajna vſiga hudiga ǀ she veliku vezh yh je umoril ieſik im. ed. ǀ S. Anton je bil tudi s' mezham ſvojga jeſika rod. ed. premagal tiga neuſmileniga Trinoha Ezzelina ǀ Ta pervi Beſednik je s' penselzam ſvoiga jaſika rod. ed., s' farbo te huale taku lepu je bil pershono Epheſtionavo smalal ǀ ner vekshi kunsht je ſvoj jesik tož. ed. umojſtriti ǀ tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih tož. ed. odveſal ǀ nikuli Boga na jeſiku mest. ed. nimaio ǀ vednu v' nashim ſerzi, inu na jeſiki mest. ed. leto ſveto pejſſim … imete ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam or. ed. negreshil ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam or. ed. ǀ Aku li is ieſikam or. ed. molite, vashe molitue nezh nevelaio ǀ ſo urshoh s' ſvojm hudobnim ieſikom or. ed. ǀ s'jeſikom or. ed. v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ s'jesikom or. ed. vam voshzhi en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ S' ſappo je odveſal te mutaſte jeſike tož. mn. 3. sistem izraznih sredstev za sporazumevanje: leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku mest. ed. hozhe rezhi zhiſt ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku mest. ed. ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik tož. ed. ſo imeli, kakor je moj Vippauski ǀ skuſi try jeſike tož. mn., namrezh grekesh, Judouski, inu Latinski je bilu sapiſſanu ǀ on vſe jesike tož. mn. govorij ǀ kakor de bi imela gnado vſe iesike tož. mn. govorit 4. govorec: Cardinala vſy jeſiki im. mn., inu Piſſary ſo hualili ǀ takushni jesiki im. mn. shlishio v'paku ǀ njega hualio vſy ieſiki im. mn., inu lubio vſe ſerza 5. žarek: Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy or. mn. zhastè muzh tiga Vſigamogozhiga
Svetokriški
Jud -a m prebivalsko lastno ime Jud: Mardochæus Jud im. ed., leta ſe nej hotel nikuli Amanu perklonit ǀ cilu en Jud im. ed. je bil ſposnal ǀ En Iud im. ed. bi raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ eniga Juda rod. ed. Syn, od kateriga Pishe Cæſarius ǀ vidimo de ſodio ty Rasbojni Judje im. mn. Rihterja Nebeskiga ǀ Iudje im. mn., kateri ſe ſo bily podstopili preusetnu rezhi ǀ Iudie im. mn. bodo Chriſtuſa vmorili ǀ Iudij im. mn. ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit ǀ bote hushi kakor Iudy im. mn., kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko jamo ǀ Judy im. mn. ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili, inu shlofali ǀ ſe nej bal Firshtou teh Judou rod. mn., ni Gospojsko teh Ajdou ǀ G. Bug nej li od Iudou rod. mn. letu govoril, ampak tudi od naſs Karshenikou ǀ S. Paulus od Iudu rod. mn. pravi ǀ on kakor en Jogar ga je bil ysdal Judom daj. mn. ǀ je enkrat djal k' Judom daj. mn. ǀ tem greshnim Iudom daj. mn. je djal ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude tož. mn. ǀ sa tiga volo je bil Chriſtus Judje tož. mn. sapuſtil, inu pred taiſtimi ſe skril ǀ ſe toshi zhes Iudje tož. mn. ǀ Ie Pilatus uprashal Iudie tož. mn. ǀ Per Iudah mest. mn. nej bilu pohushanie sa sdrauie tiga shivota eno obeſheno kazho molit ǀ she danashni dan ſe vidi per Judoh mest. mn., de golufaio, inu ohernio tribaio ǀ s' Judomy or. mn. upyeio Júd, lat. Jūdaeus, gr. Ἰουδαὶος, pripadnik Judovega rodu izraelskega naroda, zlasti po Salomonu, kasneje, po letu 80, razseljenega zunaj Palestine
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 81
Dostopnost