Zadetki iskanja
Avtomatika
Farmacija
SSKJ²
nèrazsvetljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
1. ki ni razsvetljen, ni osvetljen: hodili so po nerazsvetljenem hodniku; nerazsvetljena soba, ulica / nerazsvetljeni signali
2. knjiž. neprosvetljen: nerazsvetljene množice
1. ki ni razsvetljen, ni osvetljen: hodili so po nerazsvetljenem hodniku; nerazsvetljena soba, ulica / nerazsvetljeni signali
2. knjiž. neprosvetljen: nerazsvetljene množice
SSKJ²
preslúh -a m (ȗ)
elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napravah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznavajo tudi na drugem, vzporednem vodu: odpraviti presluh
elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napravah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznavajo tudi na drugem, vzporednem vodu: odpraviti presluh
SSKJ²
priklícati -klíčem dov., priklícala in priklicála (í ȋ)
1. s klicanjem doseči, da se kdo odzove ali pride: predaleč so, ne boš jih priklical; vrata so ostala zaprta, nikogar ni priklical; priklicati otroke domov / koklja je priklicala piščance / priklicati gasilce na pomoč s signali / odšel je, ne boš ga več mogel priklicati nazaj ne bo se vrnil; večkrat sem vas poklical po telefonu, pa vas nisem mogel priklicati dobiti zveze z vami
// nav. ekspr. doseči, da kdo kam pride sploh: z jokom je priklical vso družino v sobo; z ropotom boste priklicali sovražnika / hrup je priklical ljudi na cesto
2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: priklicati studenec izpod skale / sonce je priklicalo zvončke na dan / ljudje dostikrat sami prikličejo nesrečo izzovejo; naravna bogastva so priklicala hiter industrijski razvoj povzročila, pobudila
3. knjiž., ekspr. zbuditi, obuditi: priklicati narod iz političnega mrtvila; priklicati koga iz sanjarjenja v resničnost
● ekspr. pesmi so mu priklicale solze v oči so ga ganile do solz; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; ekspr. priklicati komu vraga na vrat, v hišo povzročiti mu težave, skrbi; ekspr. priklicati komu kaj pred oči povzročiti, da na kaj misli, si v mislih predstavlja; ekspr. priklical mu je v spomin, v zavest neljubi dogodek opozoril, spomnil ga je nanj; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. mrtvega ne prikličeš več nazaj več ne oživiš
1. s klicanjem doseči, da se kdo odzove ali pride: predaleč so, ne boš jih priklical; vrata so ostala zaprta, nikogar ni priklical; priklicati otroke domov / koklja je priklicala piščance / priklicati gasilce na pomoč s signali / odšel je, ne boš ga več mogel priklicati nazaj ne bo se vrnil; večkrat sem vas poklical po telefonu, pa vas nisem mogel priklicati dobiti zveze z vami
// nav. ekspr. doseči, da kdo kam pride sploh: z jokom je priklical vso družino v sobo; z ropotom boste priklicali sovražnika / hrup je priklical ljudi na cesto
2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: priklicati studenec izpod skale / sonce je priklicalo zvončke na dan / ljudje dostikrat sami prikličejo nesrečo izzovejo; naravna bogastva so priklicala hiter industrijski razvoj povzročila, pobudila
3. knjiž., ekspr. zbuditi, obuditi: priklicati narod iz političnega mrtvila; priklicati koga iz sanjarjenja v resničnost
● ekspr. pesmi so mu priklicale solze v oči so ga ganile do solz; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; ekspr. priklicati komu vraga na vrat, v hišo povzročiti mu težave, skrbi; ekspr. priklicati komu kaj pred oči povzročiti, da na kaj misli, si v mislih predstavlja; ekspr. priklical mu je v spomin, v zavest neljubi dogodek opozoril, spomnil ga je nanj; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. mrtvega ne prikličeš več nazaj več ne oživiš
- priklícan -a -o:
priklicani vaščani; dogodki, priklicani iz spomina
Celotno geslo
Vezljivostni G
priklícati -klíčem dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)
1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/nad/pod kaj / kam
/Po telefonu/ jih ni mogel priklicati domov.
/Po telefonu/ jih ni mogel priklicati domov.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dobiti, doseči koga/kaj
Prvo sonce je priklicalo zvončke (iz zemlje).
Prvo sonce je priklicalo zvončke (iz zemlje).
Geografija
SSKJ²
signál -a m (ȃ)
1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal
♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal
// električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja
2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali
1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal
♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal
// električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja
2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali
SSKJ²
signalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dajati, oddajati signale: učiti se signalizirati; signalizirati z lučjo, zastavicami / signalizirati pozivni znak
// s signali sporočati: signalizirati na pomoč; signaliziral je, da je vse v redu
● publ. napake je treba pravočasno signalizirati nadrejenemu sporočiti
dajati, oddajati signale: učiti se signalizirati; signalizirati z lučjo, zastavicami / signalizirati pozivni znak
// s signali sporočati: signalizirati na pomoč; signaliziral je, da je vse v redu
● publ. napake je treba pravočasno signalizirati nadrejenemu sporočiti
SSKJ²
signálnovárnosten -tna -o prid. (ȃ-á)
nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave
nanašajoč se na varnost, zagotovljeno s signali, signalnimi napravami: signalnovarnostni predpisi / avtomatske signalnovarnostne naprave
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
soznáčen -čna -o prid. (ȃ)
jezikosl. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede
● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij
jezikosl. istopomenski, sinonimen: soznačni izrazi; soznačne besede
● knjiž. ti signali niso soznačni nimajo istega pomena; publ. njegovo ime je bilo soznačno s pojmom genija bil je genij
Celotno geslo
Vezljivostni G
sprejéti spréjmem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj voljno vzeti koga/kaj od/iz koga/česa
Od njih so sprejeli polno košaro sadja.
Od njih so sprejeli polno košaro sadja.
2.
kdo/kaj pripraviti se za koga/kaj / koliko česa
Predsednik republike je sprejel veleposlanika.
Predsednik republike je sprejel veleposlanika.
3.
čustvenostno kaj narediti se za koga/kaj
Na pragu jih je sprejel oster mraz.
Na pragu jih je sprejel oster mraz.
4.
kdo/kaj vzeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/pod koga/kaj / kam z določenim namenom/ciljem
V firmo so sprejeli več novih delavcev.
V firmo so sprejeli več novih delavcev.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so sprejeli v oskrbo.
Bolnika so sprejeli v oskrbo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno vzeti koga/kaj
/Nerad/ je sprejel denar od staršev.
/Nerad/ je sprejel denar od staršev.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno priznati koga/kaj
/Z dvomom/ je sprejel nove ideje.
/Z dvomom/ je sprejel nove ideje.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse sprejme /s smešne strani/.
Vse sprejme /s smešne strani/.
9.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi dobiti omogočiti koga/kaj / koliko česa
Les sprejme vlago.
Les sprejme vlago.
10.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaznati koga/kaj
Pilot je sprejel obvestilo /po radiu/.
Pilot je sprejel obvestilo /po radiu/.
11.
v zvezi z nase kdo/kaj vzeti kaj 'stanje, dejanje' na koga/kaj
Sprejeli so krivdo in odgovornost nase.
Sprejeli so krivdo in odgovornost nase.
12.
iz šaha kdo/kaj narediti kaj veljavno
Sprejel je remi.
Sprejel je remi.
SSKJ²
svetílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na svetilnik: svetilniški signali / svetilniški čuvaj / opravljati svetilniško službo
nanašajoč se na svetilnik: svetilniški signali / svetilniški čuvaj / opravljati svetilniško službo
SSKJ²
tabló -ja m (ọ̑)
knjiž. večja plošča s podatki, signali: tablo z imeni stanovalcev; številke na tabloju / svetlobni tablo
● knjiž. prikazati razstavno gradivo na tablojih ploščah
knjiž. večja plošča s podatki, signali: tablo z imeni stanovalcev; številke na tabloju / svetlobni tablo
● knjiž. prikazati razstavno gradivo na tablojih ploščah
SSKJ²
uprávljati -am nedov. (á)
1. urejati, usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti: upravljati državo, občino; centralistično upravljati; občani neposredno upravljajo / upravljati zasedeno ozemlje / deželo je upravljal vladarjev namestnik je vladal v njej
// odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: delavci sami upravljajo; upravljati podjetje, rudnik, šolo
2. odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: upravljati gozdove; upravljati hišo / upravljati premoženje, zapuščino; upravljati s skladom sklad
3. s širokim pomenskim obsegom s posebnimi pripravami uravnavati delovanje česa: upravljati kotle in turbine z enega mesta; upravljati stroj; upravljati televizijsko kamero voditi, usmerjati / avtomatično, daljinsko, ročno upravljati / upravljati krmilo usmerjati; upravljati zavoro z nogo pritiskati nanjo; publ. uči se upravljati z orožjem ravnati
// publ. usmerjati, uravnavati premikanje česa: upravljati motorno kolo; upravljati ladjo krmariti; upravljati letalo pilotirati; upravljati tovornjak voziti
// publ. usmerjati, uravnavati sploh: upravljati polet rakete; upravljati proces v plavžu / upravljati lokalne zadeve urejati
1. urejati, usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti: upravljati državo, občino; centralistično upravljati; občani neposredno upravljajo / upravljati zasedeno ozemlje / deželo je upravljal vladarjev namestnik je vladal v njej
// odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: delavci sami upravljajo; upravljati podjetje, rudnik, šolo
2. odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: upravljati gozdove; upravljati hišo / upravljati premoženje, zapuščino; upravljati s skladom sklad
3. s širokim pomenskim obsegom s posebnimi pripravami uravnavati delovanje česa: upravljati kotle in turbine z enega mesta; upravljati stroj; upravljati televizijsko kamero voditi, usmerjati / avtomatično, daljinsko, ročno upravljati / upravljati krmilo usmerjati; upravljati zavoro z nogo pritiskati nanjo; publ. uči se upravljati z orožjem ravnati
// publ. usmerjati, uravnavati premikanje česa: upravljati motorno kolo; upravljati ladjo krmariti; upravljati letalo pilotirati; upravljati tovornjak voziti
// publ. usmerjati, uravnavati sploh: upravljati polet rakete; upravljati proces v plavžu / upravljati lokalne zadeve urejati
- upravljajóč -a -e:
upravljajoči signali; upravljajoče osebe
- uprávljan -a -o:
iz daljave upravljan stroj; federativno upravljana država; moderno upravljano podjetje; sam.: upravljavci in upravljani
SSKJ²
usmerjeválen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na usmerjanje: usmerjevalni signali; usmerjevalne črte na cestišču; usmerjevalne naprave / članki so bolj ali manj usmerjevalni; idejno, pedagoško usmerjevalno delo
nanašajoč se na usmerjanje: usmerjevalni signali; usmerjevalne črte na cestišču; usmerjevalne naprave / članki so bolj ali manj usmerjevalni; idejno, pedagoško usmerjevalno delo
- usmerjeválno prisl.:
usmerjevalno vplivati
SSKJ²
validátor -ja m (ȃ)
naprava za validacijo kartice ob vstopu v mestni avtobus: na vsakem avtobusu sta dva validatorja; zvočni, svetlobni signali validatorja; za validacijo uporabnik kartico prisloni k validatorju / validator parkirnih kartic
♦ rač. validator računalniški program za preverjanje pravilnosti zapisa računalniške kode ali dokumenta
naprava za validacijo kartice ob vstopu v mestni avtobus: na vsakem avtobusu sta dva validatorja; zvočni, svetlobni signali validatorja; za validacijo uporabnik kartico prisloni k validatorju / validator parkirnih kartic
♦ rač. validator računalniški program za preverjanje pravilnosti zapisa računalniške kode ali dokumenta
Jezikovna
Vejica in veznik »niti«
Zanima me pravilna postavitev vejic v naslednji povedi:
- Oče je moral zapustiti dom in zbežati z družino v neznano, ko ni vedel točno, niti kam gre, niti koliko časa bo tam moral biti.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost