Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
posẹ́vati 2., -am, vb. impf. scheinen, strahlen, Jan., Mik.; solnce poseva, Guts.; solnce je gorkeje posevalo, Zora; — prim. sijati.
Celotno geslo Hipolit
sejati glagol

GLEJ: sijati

Pleteršnik
sẹ́vati, -am, vb. impf. scheinen: Povsod sirotam sevaš le! Greg.; strahlen: nekaj izrednega, duhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, LjZv.; — prim. sijati.
Pleteršnik
sijáti, sȋjem, vb. impf. scheinen, strahlen; solnce sije; oči so ji sijale od veselja, Jurč.; — od peči sije, der Ofen strahlt Hitze aus, jvzhŠt.; (praes. tudi: sȋjam, Mik., Ravn.-Valj. (Rad); Oj sijaj, sijaj solnčece Na moje drobno srčece, Npes.).
Prekmurski
síjati tudi séjati -am nedov. sijati: Sütni (nap), szijam -ti AIN 1876, 44; Kaj Boug, ki je velo zkmicze ſzvetloſzt ſzijati KŠ 1771, 535; i ſto je dáo moucs ſzijati ſzunczi KM 1790, 32; Kako ſzuncze ſzkouſz gla'za Szvom ſzvetloscsom ſzija BKM 1789, 41; Vu leti sunce toplo séja BJ 1886, 37; pren. Prvle mi je z-dikov szijao Trák lübéznoszti tvoje KAJ 1870, 213; Goszpoud, komi je taki potrejbnoszt v-ocsi szijjala KOJ 1845, 3
Celotno geslo Pohlin
sijati [sijáti sȋjem] nedovršni glagol

sijati

Celotno geslo Hipolit
sijati (sejati, sijati) glagol
Svetokriški
sijati -je nedov. sijati: kadar deſs grè, ali ſonze ſije 3. ed. ǀ je bil smalal eniga goloba, v' kateriga je ſonze ſialu del. ed. s ǀ En drugi je bil smalal en borsht, v' katerem vſe driveſſa ſò bile suhe, na ſtrani pak ſonze, de je v' leta borsht ſialu del. ed. s ǀ na kateriga mozhnu ſonze je ſialu del. ed. s
Pleteršnik
skọ̑z, skọ̑zi, I. adv. 1) hindurch: s. teči, hindurchfließen, s. sijati, hindurchscheinen; s. biti, zugrunde gegangen sein, alles verloren haben, C.; s. in s., durch und durch, durchgehends; s. in s. prehoditi, premeriti kaj; s. in s. premočiti si obleko; — 2) immer, M., C., Npes.-Vraz, Polj.; s. in s., fort und fort, immerdar, Cig., Jan.; s. bolj, immer mehr, Šol.; skozi je raztresal, Levst. (M.); — II. skọ̀z, skọ̀zi, praep. c. acc. 1) durch (v krajnem pomenu); skoz mesto jezditi; nit igli skozi uho prepeljati; skoz okno gledati; — 2) durch (v časnem pomenu); s. tri leta, drei Jahre hindurch; — 3) (po vzgledu nem. durch znači sredstvo: skozi Kristusa je človeštvo odrešeno; — skozi Bog, Alas.; za skozi Bog, um Gottes willen! Notr., Prim., Npes.-Schein.; po it. per Dio! in slov. za Boga!).
Besedje16
svetiti2 [sijati] glag. nedov. ♦ P: 33 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
svetiti se [sijati] glag. nedov. ♦ P: 11 (TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, DPr 1580, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Prekmurski
svetlìti se -ím se nedov. bleščati se, sijati: Ragyogni; szvetliti, lesznoti, lescsiti sze KOJ 1833, 170; Gde ſze Ti v-diki ſzvetlis BRM 1823, 283; Tam, gde ſze verni ſzvetlijo BRM 1823, 228
svetléči -a -e svetlikajoč se, bleščeč: Keliko zvêzd szvetlécsi Plava KAJ 1848, 391
Število zadetkov: 12