módul -a m (ọ̑)
1. samostojno zaokrožena enota (stopnja) v izobraževalnem procesu: izobraževalni modul za tekstilno industrijo
2. teh. sestavljivi del kake naprave: sestaviti module / komandni modul del nekaterih vesoljskih ladij z napravami za upravljanje in posadko; lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni; pohištveni moduli
3. teh. izbrana osnovna mera za velikost česa: pri načrtovanju upoštevati modul / delati gradbene elemente po modulu
♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa; mat. modul število, ki izraža kako razmerje; rač. pomnilniški modul pomnilnik z najmanjšo zmogljivostjo; strojn. modul standardna osnovna mera za velikost zob pri zobnikih
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
momènt -ênta m (ȅ é)
1. pog. trenutek, hip1: tisti moment je bil odločilen / publ. tekma je bila na momente tudi ostra kdaj pa kdaj; v momentu ti tega ne morem razložiti takoj, hitro / kot vljudnostna fraza: moment počakajte, prosim; moment, bom vprašala šefa; takoj bo končano, moment
// čas: izbrati, zamuditi pravi moment za kaj / kritični momenti proizvodnje / ob raznih momentih so hoteli rovariti prilikah, priložnostih
2. publ., navadno s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom faktor1, dejavnik, okoliščina: to je nov moment v razvoju; subjektivni moment v umetniškem delu; pri analizi je upošteval veliko momentov / važni momenti v naši novejši zgodovini / zaviralni momenti v razvoju znanosti
♦ fiz. magnetni moment količina, ki pove, kolikšen navor deluje na tuljavo s tokom, na magnet v magnetnem polju; vrtilni moment navor; vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; zagonski moment zagonski navor; grad. upogibni moment količina, ki pove, kako sila upogiba nosilni element v vzdolžni smeri; lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje; zaviralni moment dogodek, ki za kratek čas odloži razplet
1. pog. trenutek, hip1: tisti moment je bil odločilen / publ. tekma je bila na momente tudi ostra kdaj pa kdaj; v momentu ti tega ne morem razložiti takoj, hitro / kot vljudnostna fraza: moment počakajte, prosim; moment, bom vprašala šefa; takoj bo končano, moment
// čas: izbrati, zamuditi pravi moment za kaj / kritični momenti proizvodnje / ob raznih momentih so hoteli rovariti prilikah, priložnostih
2. publ., navadno s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom faktor1, dejavnik, okoliščina: to je nov moment v razvoju; subjektivni moment v umetniškem delu; pri analizi je upošteval veliko momentov / važni momenti v naši novejši zgodovini / zaviralni momenti v razvoju znanosti
♦ fiz. magnetni moment količina, ki pove, kolikšen navor deluje na tuljavo s tokom, na magnet v magnetnem polju; vrtilni moment navor; vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; zagonski moment zagonski navor; grad. upogibni moment količina, ki pove, kako sila upogiba nosilni element v vzdolžni smeri; lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje; zaviralni moment dogodek, ki za kratek čas odloži razplet
SSKJ²
motív -a m (ȋ)
1. kar povzroča kako dejanje, ravnanje; nagib, spodbuda: kaj je bil prvi motiv, da si se odločil za ta študij; več motivov žene ljudi v gore; podtikajo mu osebne motive pri tem koraku; gonilni, nizkotni, politični motiv; raziskovati motiv za uboj / iz kakšnih motivov si se odločil za ta študij / motivi njegovega dejanja
2. osnovna tematska prvina umetniškega dela: motiv ni slab; v ornamentih se motiv ponavlja; kakšen motiv boš izbral za naslednje svoje delo; motiv morja; motiv iz narave; izbira motivov / baladni, nabožni, pravljični, zimski motiv; glasbeni motiv
♦ lit. vodilni motiv namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; pravn. motiv obrazložitev, utemeljitev; psih. motiv sila, ki pripravi človeka k določeni dejavnosti in mu omogoča, da pri tej dejavnosti vztraja, jo dokonča
1. kar povzroča kako dejanje, ravnanje; nagib, spodbuda: kaj je bil prvi motiv, da si se odločil za ta študij; več motivov žene ljudi v gore; podtikajo mu osebne motive pri tem koraku; gonilni, nizkotni, politični motiv; raziskovati motiv za uboj / iz kakšnih motivov si se odločil za ta študij / motivi njegovega dejanja
2. osnovna tematska prvina umetniškega dela: motiv ni slab; v ornamentih se motiv ponavlja; kakšen motiv boš izbral za naslednje svoje delo; motiv morja; motiv iz narave; izbira motivov / baladni, nabožni, pravljični, zimski motiv; glasbeni motiv
♦ lit. vodilni motiv namenoma se ponavljajoči motiv v umetniškem delu; pravn. motiv obrazložitev, utemeljitev; psih. motiv sila, ki pripravi človeka k določeni dejavnosti in mu omogoča, da pri tej dejavnosti vztraja, jo dokonča
SSKJ²
mótor1 -ja m (ọ̑)
knjiž. gonilna sila, gibalo: on je motor celotne akcije; glavni ženski lik je motor v romanu
knjiž. gonilna sila, gibalo: on je motor celotne akcije; glavni ženski lik je motor v romanu
SSKJ²
napétost -i ž (ẹ̑)
1. stanje razvnetosti, vznemirjenosti: napetost popušča, se stopnjuje; nastala napetost je povzročala nove spore; ekspr. napetost visi v zraku; ublažiti napetost; naraščajoča napetost v odnosih med državama; publ.: mednarodni položaj ustvarja ozračje napetosti; prispevati k popuščanju napetosti v svetu
// nav. mn. dogodki, pojavi, ki kažejo tako stanje: napetosti na meji so trajale več mesecev; izogibati se napetostim
2. stanje velike čustvene vznemirjenosti: polašča se je napetost; živeti v nenehni napetosti; njegov glas je izražal notranjo napetost; psihična, živčna napetost in utrujenost; držati ljudi v napetosti / ustvarjalna napetost
3. lastnost, stanje napetega: zmanjšati napetost niti; napetost vrvi / ekspr. napetost lic / ekspr. napetost mišic / ekspr. napetost zgodbe ga je pritegnila
4. elektr. količina, ki določa tok med točkama, povezanima z vodnikom: napetost narašča; meriti napetost; napetost dvesto dvajset voltov; razlike v napetosti / enosmerna napetost ki ima stalno isto smer; gonilna napetost ki povzroča v električnem krogu električni tok; inducirana napetost; izmenična napetost katere smer se periodično spreminja; medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma; nizka ki je nižja kot 1000 voltov, visoka napetost ki je višja kot 1000 voltov; vžigalna napetost ki povzroči iskro v vžigalni svečki; merilnik napetosti voltmeter / električna napetost
♦ fiz. mehanska napetost na površinsko enoto preračunana sila, ki deluje v snovi na izbrano ploskev; površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; med. mišična napetost stanje mišice, ki se kaže, izraža kot upor pri njenem raztezanju; teh. dopustna napetost
1. stanje razvnetosti, vznemirjenosti: napetost popušča, se stopnjuje; nastala napetost je povzročala nove spore; ekspr. napetost visi v zraku; ublažiti napetost; naraščajoča napetost v odnosih med državama; publ.: mednarodni položaj ustvarja ozračje napetosti; prispevati k popuščanju napetosti v svetu
// nav. mn. dogodki, pojavi, ki kažejo tako stanje: napetosti na meji so trajale več mesecev; izogibati se napetostim
2. stanje velike čustvene vznemirjenosti: polašča se je napetost; živeti v nenehni napetosti; njegov glas je izražal notranjo napetost; psihična, živčna napetost in utrujenost; držati ljudi v napetosti / ustvarjalna napetost
3. lastnost, stanje napetega: zmanjšati napetost niti; napetost vrvi / ekspr. napetost lic / ekspr. napetost mišic / ekspr. napetost zgodbe ga je pritegnila
4. elektr. količina, ki določa tok med točkama, povezanima z vodnikom: napetost narašča; meriti napetost; napetost dvesto dvajset voltov; razlike v napetosti / enosmerna napetost ki ima stalno isto smer; gonilna napetost ki povzroča v električnem krogu električni tok; inducirana napetost; izmenična napetost katere smer se periodično spreminja; medfazna napetost napetost med faznima vodnikoma; nizka ki je nižja kot 1000 voltov, visoka napetost ki je višja kot 1000 voltov; vžigalna napetost ki povzroči iskro v vžigalni svečki; merilnik napetosti voltmeter / električna napetost
♦ fiz. mehanska napetost na površinsko enoto preračunana sila, ki deluje v snovi na izbrano ploskev; površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; med. mišična napetost stanje mišice, ki se kaže, izraža kot upor pri njenem raztezanju; teh. dopustna napetost
SSKJ²
naspróten -tna -o prid. (ọ̑)
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna vrata / prijeti za nasprotni konec palice / pri nasprotni mizi so sedeli sami znanci bližnji, sosednji / zasukati kolo v nasprotno smer; nasprotna stran / pomagati si na nasprotni način / nasprotni gol
// ki deluje ravno drugače kot izhodiščni: odbiti nasprotni napad; prestreči nasprotni udarec; nasprotna sila / piha močen nasprotni veter / nasprotni promet; nasprotna vozila
2. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: oče in sin sta nasprotnega značaja; nasprotna ideologija / nasprotni predlog; nasprotna izjava; ekspr. diametralno nasprotna trditev; dobivati nasprotna povelja / nasprotna prizadevanja
3. katerega prizadevanje, delovanje ima z določenim tekmovalen, nesoglasen, neujemalen odnos: nasprotni igralec; nasprotno moštvo / prestopil je v nasprotni tabor; nasprotna stranka / nasprotna igra / nasprotna vojska
4. v povedni rabi ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega: kdo mi je nasproten; izjave prič so si nasprotne; to je nasprotno vsem našim prizadevanjem
● publ. poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti drugače, sicer
♦ bot. nasprotni listi nasproti stoječi pari listov; geom. nasprotni stranici po dve in dve premici četverokotnika, na katerih so vsa štiri oglišča; mat. nasprotna predznaka plus in minus v odnosu drug do drugega; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; pravn. nasprotna tožba tožba, ki jo vloži toženec v tekoči pravdi zoper tožnika
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna vrata / prijeti za nasprotni konec palice / pri nasprotni mizi so sedeli sami znanci bližnji, sosednji / zasukati kolo v nasprotno smer; nasprotna stran / pomagati si na nasprotni način / nasprotni gol
// ki deluje ravno drugače kot izhodiščni: odbiti nasprotni napad; prestreči nasprotni udarec; nasprotna sila / piha močen nasprotni veter / nasprotni promet; nasprotna vozila
2. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: oče in sin sta nasprotnega značaja; nasprotna ideologija / nasprotni predlog; nasprotna izjava; ekspr. diametralno nasprotna trditev; dobivati nasprotna povelja / nasprotna prizadevanja
3. katerega prizadevanje, delovanje ima z določenim tekmovalen, nesoglasen, neujemalen odnos: nasprotni igralec; nasprotno moštvo / prestopil je v nasprotni tabor; nasprotna stranka / nasprotna igra / nasprotna vojska
4. v povedni rabi ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega: kdo mi je nasproten; izjave prič so si nasprotne; to je nasprotno vsem našim prizadevanjem
● publ. poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti drugače, sicer
♦ bot. nasprotni listi nasproti stoječi pari listov; geom. nasprotni stranici po dve in dve premici četverokotnika, na katerih so vsa štiri oglišča; mat. nasprotna predznaka plus in minus v odnosu drug do drugega; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji; pravn. nasprotna tožba tožba, ki jo vloži toženec v tekoči pravdi zoper tožnika
- nasprótno
1. prislov od nasproten: nasprotno delovati; nasprotno usmerjeno gibanje
2. v členkovni rabi uvaja novo trditev namesto prej zanikane: s to izjavo ni škodil samo sebi, nasprotno, to bo škodilo vsemu kolektivu; izjava ni resnična, nasprotno, zlonamerna je; prosil ga nisem jaz, nasprotno, on mene; sam.: dosegel je ravno nasprotno; prepričal sem ga o nasprotnem
SSKJ²
nèdúh -á m (ȅ-ȗ)
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá: boj umetniških ustvarjalcev z neduhom / sila neduha
knjiž. kar je nasprotno, drugačno od duhá: boj umetniških ustvarjalcev z neduhom / sila neduha
SSKJ²
nèiztróšen -a -o prid. (ȅ-ọ́)
publ. neporabljen, neizčrpan: neiztrošene telesne moči / neiztrošena vojaška sila
publ. neporabljen, neizčrpan: neiztrošene telesne moči / neiztrošena vojaška sila
SSKJ²
nèodoljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje
zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje
SSKJ²
nèpredstavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki si ga ni mogoče predstavljati: nepredstavljivo vesolje / ekspr. znašel se je v nepredstavljivem položaju
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to so nepredstavljive razdalje; nepredstavljiva sila; opravili so nepredstavljivo delo
1. ki si ga ni mogoče predstavljati: nepredstavljivo vesolje / ekspr. znašel se je v nepredstavljivem položaju
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to so nepredstavljive razdalje; nepredstavljiva sila; opravili so nepredstavljivo delo
- nèpredstavljívo prisl.:
jezik se je nepredstavljivo razvil; nepredstavljivo velika sila
SSKJ²
nèpróžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika
♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več
ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika
♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več
SSKJ²
SSKJ²
nèrazrušljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da razrušiti, podreti: nerazrušljiv temelj, zid / ekspr. nerazrušljiva življenjska sila
ki se ne da razrušiti, podreti: nerazrušljiv temelj, zid / ekspr. nerazrušljiva življenjska sila
SSKJ²
nèsproščèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é)
ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje
ki ni sproščen: nesproščena napetost, sila / nesproščeno gibanje telesa / zaradi njenega molka se je čutil nesproščenega / nesproščeno govorjenje, vedenje
SSKJ²
netílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica
nanašajoč se na netenje: netilna snov / netilna sila upora / star. netilna vrvica vžigalna vrvica
SSKJ²
nèubranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj
// ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., ekspr. neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko
ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila
● publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj
// ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., ekspr. neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko
- nèubranljívo prisl.:
neubranljivo napadati
SSKJ²
nèupogljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da upogniti: neupogljiva palica; pren. neupogljiv človek; neupogljiv ponos, značaj; neupogljiva sila, volja
ki se ne da upogniti: neupogljiva palica; pren. neupogljiv človek; neupogljiv ponos, značaj; neupogljiva sila, volja
SSKJ²
nèvíden2 -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī)
1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje
2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja
3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna
4. ekspr. neznan2: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak
♦ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil
1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje
2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja
3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna
4. ekspr. neznan2: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak
♦ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil
- nèvídno prisl.:
nevidno se nasmehniti
SSKJ²
Newtonov -a -o [njútonov- tudi njútnov-] prid. (ȗ)
fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon, po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon vzajemnega učinka
fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon, po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon vzajemnega učinka
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- ...
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 177
Dostopnost