Zadetki iskanja
Zanima nas, kakšno je slovensko poimenovanje za angleški izraz extended play , ki označuje glasbeni posnetek, ki je daljši od singla in krajši od albuma . Možnosti, na katere smo pomislili, so: EP , podaljšano predvajanje , podaljšana igra , podaljšani album , podaljšana plošča , mala plošča ...
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
narediti, da ima kdo v odnosu do koga višji, vodilen položaj: nadredili so ga večji skupini delavcev
// dati prednost čemu iste vrste: tuji besedi nadrediti domačo
- nadrejèn -êna -o:
nadrejen položaj; imeti nadrejeno vlogo
♦ jezikosl. nadrejeni sinonim; sam.: trudil se je za naklonjenost nadrejenih
1. postajati večji po
a) obsegu: oteklina narašča / mesta naraščajo, vasi pa se praznijo
b) številu: prometne nesreče naraščajo; prebivalstvo na svetu naglo narašča / mladinsko prestopništvo narašča iz leta v leto
2. dosegati višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: pritisk v kotlu že narašča; temperatura narašča / hrup, šum je naraščal in upadal / svetloba za grebenom je naraščala / napetost, negotovost, strah narašča; naš ugled v svetu narašča; zanimanje za pridelovanje sadja zadnja leta narašča / oblačnost narašča
b) glede na količino: dohodki, dolgovi naraščajo; proizvodnja narašča
c) glede na možni razpon: kvaliteta narašča; vrednost nepremičnin narašča / število zamujenih ur narašča
♦ jezikosl. raba besede narašča beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje pogosteje; mat. funkcija narašča z večanjem neodvisne spremenljivke se veča tudi odvisna spremenljivka
- naráščati se nar.
1. jeziti se, razburjati se: najmanj je prizadet, pa se najbolj narašča / pes se je vse bolj naraščal (jezno) lajal
2. postavljati se, ponašati se: nikar se tako ne naraščaj pred nama; začel se je naraščati, češ naj le pride medved
- naraščajóč -a -e:
prikrivali so svoj naraščajoči bes; naraščajoči mrak, strah; naraščajoča draginja; toži o naraščajoči gluhosti; naraščajoče potrebe, zahteve
Zanima me, ali je med pravnima terminoma naročnik in naročitelj kakšna razlika ali razlike ni. Obligacijski zakonik uporablja izraz naročitelj pri pogodbi o naročilu (766. člen in naslednji), pri pogodbi o trgovskem zastopanju (807. člen in naslednji) ter pri posredniški pogodbi (837. člen in naslednji). Termin se zdi dokaj okoren, v praksi uporabljamo izraz naročnik .
V Terminološkem slovarčku karierne orientacije 2011 je pod številko 28 termin nasvetovanje z definicijo, ki se glasi '/e/nkratna ali večkratna krajša pomoč posamezniku, ki poleg dajanja ali posredovanja informacije in podatkov vključuje tudi razlago in/ali ustrezna pojasnila, s katerimi pomagamo osebi, da reši svoj problem', in angleškim ustreznikom advice . Zanima me, ali je termin nasvetovanje jezikovno ustrezen. V SSKJ2 je sicer razložen glagol nasvetovati , a je njegova raba v praksi zelo redka.
Zanima me, katero od slovenskih poimenovanj je najprimernejši ustreznik za angleški termin virtual fence : nevidljiva ograja , nevidna ograja , navidezna ograja ali virtualna ograja . Gre za termin, ki označuje sistem omejevanja gibanja živali navadno prek sistema GSM, nameščenega na ovratnici, in senzorja, ki gibanje beleži in prikazuje, zaradi česar ni potrebe po fizični ograji.
Senat fakultete ima pomisleke glede rabe kratice NFT v naslovu magistrske naloge. NFT je kratica za angleški termin non-fungible token , ki mu v slovenščini ustreza nezamenljiv žeton , označuje pa enoto podatkov, shranjeno v digitalni knjigi, ki potrjuje, da je digitalno sredstvo edinstveno in nezamenljivo. Zanima me, ali je termin nezamenljiv žeton ustrezen. Ker pa nezamenljiv žeton nima ustrezne kratice (NZŽ), sem v naslovu magistrske naloge uporabil kratico NFT . Menim, da slovenska kratica ne bi zagotovila nedvoumnega sporočanja.
Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).
Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.
Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.
Zanima me, kakšno je razmerje med terminoma tiskovna konferenca in novinarska konferenca . Ali je novinarska konferenca zgolj sestanek novinarjev ali pa gre za sinonim za tiskovno konferenco , ki označuje konferenco, ki jo skliče npr. predstavnik oblasti in odgovarja na vprašanja novinarjev? Po mojem mnenju je novinarska konferenca širši pojem od tiskovne konference , saj se je udeležujejo novinarji različnih medijev in ne le tiskanih.
Kateri termin s področja etologije (veda, ki preučuje vrstam specifično obnašanje) je ustreznejši: vedenje (živali) ali obnašanje (živali) – za pojem 'gibanje ali drža telesa kot tudi od zunaj ugotovljivi učinki kontrakcij mišic (menjava barve, oglašanje, vonji)' (Ivan Štuhec, Etologija domačih živali, 1997, str. 9)? Ali je obnašanje iz hrvaščine prevzet izraz in zato neustrezen?
S kolegico piševa strokovni članek o komunikaciji gluhih in naglušnih oseb. Iz uredništva revije so naju opozorili na poimenovanje odgledovanje , ki ga v slovarjih na portalu Fran ni. Zato naj bi ga nadomestili s poimenovanjem branje z ustnic , vendar je odgledovanje veliko več kot samo branje z ustnic , saj označuje tako branje z ustnic kot tudi zaznavanje neverbalnih obraznih znakov. Katero poimenovanje naj uporabiva?
Ukvarjam se z gibanjem brez odpadkov ( zero waste ) in naletela sem na vprašanje o sopomenskosti poimenovanj odpadek , v SSKJ2 'kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno' ter 'kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen', in smet . Sinonimni slovar slovenskega jezika odpadek in smet ne navaja kot sopomenk. Običajno govorimo o smeteh , ko odnašamo polne vreče v zabojnike; v drugih primerih, npr. pri slovenskem ustrezniku za zero waste pa načeloma o odpadkih ( brez odpadkov ). Prosim za vaše mnenje.
Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.
Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.
Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.
Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.
Na vas se obračam s prošnjo za strokovno pojasnilo. Menim, da je termin onesnaževalo , ki označuje škodljivo snov, ki se v okolje sprošča zaradi dejavnosti človeka, nepravilno oblikovan. Ustrezneje bi se mi zdelo govoriti o onesnažilu. Nimam nobenega strokovnega znanja o tvorjenju besed, a vendar – zakaj tako zapleteno, razvlečeno, če je mogoče povedati tudi krajše? Mar gre za razlikovanje med onesnaženjem in onesnaževanjem ? Mar dušikov oksid ali prašni delci onesnažijo večkrat, ponavljajoče? V slovarjih na portalu Fran sem našel onesnažilo v Botaničnem terminološkem slovarju , onesnaževalo pa v Farmacevtskem terminološkem slovarju 2 , ki usmerja na kontaminanta .
Zanima me raba izraza avtodomarski turist, avtodomarski turizem oziroma avtodomarski. Mediji jo zelo velikokrat uporabljajo v navedeni obliki. Meni se izraz zdi neprimeren za strokovne tekste.
Enako me zanima, če lahko argumentirano zavrnem izraz jogarski turist ali jogarski turizem, ali menite, da so takšne kombinacije dopustne.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »