Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.-C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.
Pleteršnik
nepredŕtən, -tna, adj. undurchdringlich, Cig.; obzidje je stalo nepredrtno, kakor stara skala, Jurč.
Pleteršnik
odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki (Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
Pleteršnik
odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
Pleteršnik
odstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) wegtreten, beiseite treten, Cig., Jan.; — kruhu je skorja odstopila, die Brotrinde hat sich beim Backen von der Krume losgelöst; deska je odstopila, das Brett hat sich abgelöst, Z.; skala je odstopila, der Fels hat sich losgelöst, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; o. od poglavitne reči, od prave poti, od resnice, Cig.; — abfallen: o. od vere, od stranke, Mur., Cig., Jan.; — abstehen, zurücktreten, ablassen: o. od svojega namena, od tožbe, od svoje pravice; ne o. od česa, auf etwas bestehen, beharren, Cig.; — zurücktreten, abtreten (aus einem Dienste): ministri so odstopili, Cig., nk.; — 2) abtreten, cedieren; pravico, dolg komu o., Cig., Jan., nk.
Pleteršnik
Pleteršnik
opǫ́kəł, -kla, adj. 1) schrundig, Jarn.-Cig., Jan.; opokla skala, Glas.; — rissig: opoklo steklo, Z.; — dunkel, Cig.; — 2) roh, stumpfsinnig, gefühllos, Cig., Jan., C., UčT., ZgD., Gor.-M.; ohne Ehrgefühl, Gor.; keck, rücksichtslos, Gor.; ne imeti nič zarobljenega, opoklega na sebi, Ravn.; — blasiert, Cig. (T.).
Pleteršnik
Pleteršnik
skála, f. 1) der Fels, der Felsblock; živa skala, lebendiger Fels; podvodna s., die Klippe, Cig. (T.); eratska s., erratischer Block, der Findling, Cig. (T.); — 2) der Holzsplitter, Mur., C.; der Lichtspan, Mik., vzhŠt.-Valj. (Rad); s skalami svetiti, Z.
Pleteršnik
skálica, f. dem. skala; 1) ein kleiner Fels; — 2) die Schieferplatte, Cig.; s skalicami kriti, Z.; — die daraus gemachte Rechentafel, V.-Cig.; — 3) skalíca, das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Notr.
Pleteršnik
skrȃnj, -ȋ, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.-Erj. (Torb.), Bolc-C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras-Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjȋ, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
ščrbínast, adj. 1) schartig, Mur.; ščrbinasta skala, schartiger Felsen, C.; — 2) zahnlückig, Mur., C.
Pleteršnik
Pleteršnik
škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.-Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
Pleteršnik
škrbínast, adj. 1) schartig; — zackig, schroff; škrbinasta skala, Cig.; — š. zob, ein angebrochener Zahn, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) = zahnlückig, Cig., Jan.
Pleteršnik
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
pečína -e ž
1. skala, pečina: i Kefas, tou je, pecsina KŠ 1771, 699; Kak v-morji pecsina mocsna KAJ 1848, 109; grob, ſteri je z-pecsine bio vö zoſzejkani KM 1796, 112; pelaj me na visziko pecsino TA 1848, 48; i polo'zo je fundamentom na pecsini KŠ 1771, 186; Moj'ſes je po pecsini vdaro KM 1796, 39; i zemla ſze je genola, i pecsine ſzo ſze pokale KŠ 1771, 96; ſzo ſze ſzkrili vlüknye i vbrigouv pecsine KŠ 1771, 778; Jáko bistra stvár bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16; pren. Bojdi Iezus Nas mocsen grád, i pecsina BKM 1789, 115; Goszpodne, pecsina moja TA 1848, 16; Ar ſzo pili zte dühóvne nyé naſzeldüvajoucse pecsine KŠ 1771, 508; Szám Boug hráni zdobroute, I ſzpecsine BKM 1789, 233; ovo poſztávim vu Sioni kamen poteknenyá i pecsin ſzpáke KŠ 1771, 469
2. jama, votlina: Barlang; lüknya v-pecsini KOJ 1833, 152; Herrcegovinancom velike pecsine dobro slü'zijo AI 1875, br. 1, 2
1. skala, pečina: i Kefas, tou je, pecsina KŠ 1771, 699; Kak v-morji pecsina mocsna KAJ 1848, 109; grob, ſteri je z-pecsine bio vö zoſzejkani KM 1796, 112; pelaj me na visziko pecsino TA 1848, 48; i polo'zo je fundamentom na pecsini KŠ 1771, 186; Moj'ſes je po pecsini vdaro KM 1796, 39; i zemla ſze je genola, i pecsine ſzo ſze pokale KŠ 1771, 96; ſzo ſze ſzkrili vlüknye i vbrigouv pecsine KŠ 1771, 778; Jáko bistra stvár bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16; pren. Bojdi Iezus Nas mocsen grád, i pecsina BKM 1789, 115; Goszpodne, pecsina moja TA 1848, 16; Ar ſzo pili zte dühóvne nyé naſzeldüvajoucse pecsine KŠ 1771, 508; Szám Boug hráni zdobroute, I ſzpecsine BKM 1789, 233; ovo poſztávim vu Sioni kamen poteknenyá i pecsin ſzpáke KŠ 1771, 469
2. jama, votlina: Barlang; lüknya v-pecsini KOJ 1833, 152; Herrcegovinancom velike pecsine dobro slü'zijo AI 1875, br. 1, 2
Prekmurski
pečójna -e ž skala, temelj: Goſzpodne pecsojna moja i moj odküpiteo KŠ 1754, 147; Steri ſze vüpa v-Goſzpodni, I ſteri na toj pecsojni Zida KŠ 1754, 252; I ſteri na toj pecsojni Zida BKM 1789, 198
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 52
Dostopnost