Zadetki iskanja
Planinstvo
Geografija
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
plézati -am nedov. (ẹ̑)
1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami
a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol
● ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih
b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem
2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber
3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu
1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami
a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol
● ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih
b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem
2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber
3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu
- plezáje :
plezaje po strmini, so se zelo utrudili
- plezajóč -a -e:
plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali
Celotno geslo
Sinonimni
plézati -am nedov.
1.
2.
vzpenjati se po strmem, skalnatem svetu
SINONIMI:
ekspr. plezariti
GLEJ ŠE SINONIM: vzpenjati se
SSKJ²
SSKJ²
rožljáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada
// povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli
● slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno
dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada
// povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli
● slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno
- rožljáje :
kovanci so se mu rožljaje stresli po tleh; rožljaje z ostrogami, je vstopil v sobo
- rožljajóč -a -e:
rožljajoč ropot tramvajev; rožljajoča toča
SSKJ²
samotíšče -a s (í)
zastar. preprosta stavba na samotnem kraju: živeti v samotišču na skalnatem otoku
zastar. preprosta stavba na samotnem kraju: živeti v samotišču na skalnatem otoku
SSKJ²
Pravopis
skálar -ja m s -em člov. (ȃ) težko življenje ~ev |ljudi, ki živijo v skalnatem svetu|; živ. golob ~
skálarica -e ž, člov. (ȃ)
skálarjev -a -o (ȃ)
skálaričin -a -o (ȃ)
skálarica -e ž, člov. (ȃ)
skálarjev -a -o (ȃ)
skálaričin -a -o (ȃ)
Geografija
Pleteršnik
skȃłnica, f. 1) voda, ki se ob deževju nabere po globelih na skalnatem svetu, SKr.-Erj. (Torb.); — 2) das Felsenbein, Erj. (Som.).
SSKJ²
sklàd skláda m (ȁ á)
1. debelejša plast kamnine, trdne snovi: na skalnatem pobočju so bili skladi lepo vidni; apnenčasti skladi; sklad premoga / premiki zemeljskih skladov
2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: sklad se je podrl; skladi knjig, papirja / vreče moke zlagati v sklade / plavajoči ledeni skladi
3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen: povečati sklad; sklad za obnovo porušenih vasi / denar redno prihaja v sklad / nagrada Prešernovega sklada; dobiti štipendijo iz Titovega sklada v socializmu za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok / upravni odbor sklada / vzajemni sklad premoženje velikega števila oseb, ki je naloženo zlasti v vrednostne papirje in ki ga upravlja posebna denarna ustanova
4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici; vse te vrednote sodijo v kulturni sklad človeštva
5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto: hiša ni v skladu z okolico
b) logično urejeno celoto: njegovo govorjenje ni v skladu z njegovim prepričanjem; predpisi so v skladu z zakonom
// v zvezi spraviti v sklad uskladiti: spraviti v sklad govorjenje in ravnanje; spraviti nove predpise v sklad z zakoni
● publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; publ. ravnati v skladu z navodili po navodilih; knjiž. barvni skladi barvne kombinacije; ekspr. mogočni gorski skladi gore; knjiž. sklad zvokov ubranost; star. sklad med čustvi in razumom skladnost
♦ agr. cepljenje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; ekon. skladi čisto premoženje delovne organizacije; investicijski sklad; Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; poslovni, rezervni sklad; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; geol. jurski skladi; papir. sklad približno 1000 kg papirja; pravn. premoženjski sklad; zgod. verski sklad nekdaj iz premoženja konec 18. stoletja razpuščenih samostanov pridobljene nepremičnine in denar pod državno upravo, namenjen vzdrževanju duhovščine
1. debelejša plast kamnine, trdne snovi: na skalnatem pobočju so bili skladi lepo vidni; apnenčasti skladi; sklad premoga / premiki zemeljskih skladov
2. navadno s prilastkom kar sestavljajo zlasti drug na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti: sklad se je podrl; skladi knjig, papirja / vreče moke zlagati v sklade / plavajoči ledeni skladi
3. denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen: povečati sklad; sklad za obnovo porušenih vasi / denar redno prihaja v sklad / nagrada Prešernovega sklada; dobiti štipendijo iz Titovega sklada v socializmu za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok / upravni odbor sklada / vzajemni sklad premoženje velikega števila oseb, ki je naloženo zlasti v vrednostne papirje in ki ga upravlja posebna denarna ustanova
4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: obnavljanje knjižnega sklada v knjižnici; vse te vrednote sodijo v kulturni sklad človeštva
5. v zvezi biti v skladu biti tak, da s čim drugim sestavlja
a) urejeno, prijetno celoto: hiša ni v skladu z okolico
b) logično urejeno celoto: njegovo govorjenje ni v skladu z njegovim prepričanjem; predpisi so v skladu z zakonom
// v zvezi spraviti v sklad uskladiti: spraviti v sklad govorjenje in ravnanje; spraviti nove predpise v sklad z zakoni
● publ. pomagal bom v skladu s svojimi možnostmi kolikor bo mogoče; publ. ravnati v skladu z navodili po navodilih; knjiž. barvni skladi barvne kombinacije; ekspr. mogočni gorski skladi gore; knjiž. sklad zvokov ubranost; star. sklad med čustvi in razumom skladnost
♦ agr. cepljenje v sklad cepljenje, pri katerem se spojita poševno prirezana podlaga in cepič; ekon. skladi čisto premoženje delovne organizacije; investicijski sklad; Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; poslovni, rezervni sklad; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; geol. jurski skladi; papir. sklad približno 1000 kg papirja; pravn. premoženjski sklad; zgod. verski sklad nekdaj iz premoženja konec 18. stoletja razpuščenih samostanov pridobljene nepremičnine in denar pod državno upravo, namenjen vzdrževanju duhovščine
Celotno geslo
eSSKJ
visokogórje visokogórja samostalnik srednjega spola [visokogórje]
- gorato območje nad zgornjo gozdno mejo
Število zadetkov: 14
Dostopnost