Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
odlòm -ôma m, pojm. (ȍ ó) ~ zoba; števn. skalni ~
oprímek oprímka samostalnik moškega spola [oprímək]
    1. kar se uporablja za oprijemanje
      1.1. izboklina, razpoka v skali, steni, ki se je plezalec oprime pri plezanju
    2. ekspresivno kar komu pomaga, mu kaj olajšuje
ETIMOLOGIJA: oprijeti
Jezikovna
Otrok se poganja s »poganjalčkom« ali »poganjavčkom«?

Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.

V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.

Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.

Geografija
periglaciálno skalôvje -ega -a s
Celotno geslo Sinonimni
petopŕstnik -a m
bot. rastlina s pernatimi ali z dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
bot. peteroprstnik, bot. prstnik
Geografija
pionírska rastlína -e -e ž
Geografija
pionírska zdrúžba -e -e ž
SSKJ²
plezálček -čka [plezau̯čək tudi plezalčəkm (ȃ)
nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček
SSKJ²
pljúskati -am nedov. (ȗ)
1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala
// nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada
// z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi
2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad
// v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko
3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka
// na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
● 
ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla
    pljuskajóč -a -e:
    rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
Geografija
podledeníška kráška oblíka -e -e -e ž
Pravopis
podmòl -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) neobč. skalni ~
SSKJ²
podòr1 -ôra m (ȍ ó)
knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor
// plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru
Pravopis
podòr1 -ôra m, pojm. (ȍ ó) neobč. ~ stropa podiranje, rušenje; števn. skalni ~
Geografija
podòr -ôra m
Geografija
podórno gradívo -ega -a s
SSKJ²
precèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom
 
cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
 
vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep
3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep
4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju
Planinstvo
préčni klín -ega -a m
SSKJ²
prevís -a m (ȋ)
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs
Planinstvo
profílni klín -ega -a m
Planinstvo
ráza -e ž
Število zadetkov: 97