Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
balván balvána samostalnik moškega spola [balván]
    1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
    2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval
      2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
Celotno geslo eSSKJ
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje]
    1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
Celotno geslo eSSKJ
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]
    iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
Celotno geslo eSSKJ
oprímek oprímka samostalnik moškega spola [oprímək]
    1. kar se uporablja za oprijemanje
      1.1. izboklina, razpoka v skali, steni, ki se je plezalec oprime pri plezanju
    2. ekspresivno kar komu pomaga, mu kaj olajšuje
ETIMOLOGIJA: ↑oprijeti
Celotno geslo eSSKJ
škráplja škráplje samostalnik ženskega spola [škráplja]
    iz geografije globlja podolgovata vdolbina z ostrimi robovi na kraški skalni površini, ki nastane zaradi korozijskega delovanja vode
ETIMOLOGIJA: iz škrapa = hrv. škrȁpa ‛razpoka v kamnu’ < pslov. *skorpa ‛luknja’, prvotno ‛neravna površina’, k ↑hrapav
Celotno geslo eSSKJ
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba]
    1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe
      1.1. strešna odtočna cev
      1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
      1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
    2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
    3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb
ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
žlebìč žlebíča samostalnik moškega spola [žlebìč]
    1. žleb, zlasti manjši
    2. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjša
    3. iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vode
ETIMOLOGIJA: ↑žleb

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
jagodovína in jágodovina -e ž (í; á)
(rdeče) jagode, jagodičje: z jagodovino porasla poseka
♦ bot. petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh; skalni petoprstnik
SSKJ²
jeréb -a m (ẹ̑)
zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca
SSKJ²
míza -e ž (í)
kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza; panoramska miza mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih; previjalna miza za previjanje dojenčkov
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
SSKJ²
napúšč -a m (ȗ)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč; napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč
2. knjiž. strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni
SSKJ²
odlòm -ôma m (ȍ ó)
1. glagolnik od odlomiti: odlom zoba
2. mesto, kjer je kaj odlomljeno: brez težav je prišel čez odlom / ledeniški, skalni odlom
SSKJ²
plezálček -čka [plezau̯čək tudi plezalčək] m (ȃ)
nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček
SSKJ²
pljúskati -am nedov. (ȗ)
1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi; nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska; voda v bazenu je visoko pljuskala
// nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada
// z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi
2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad
// v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko
3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka
// na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih tepla
    pljuskajóč -a -e:
    rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
SSKJ²
podòr1 -ôra m (ȍ ó)
knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor
// plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru
SSKJ²
precèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom
● cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji
2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep
3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep
4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep; priti, ujeti se v precep; imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju
SSKJ²
prevís -a m (ȋ)
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs
SSKJ²
réz2 -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑)
1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte; vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu
// mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez
2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: raztrositi rezi
3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena
● zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu
SSKJ²
skálen1 -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris
    skálno prisl.:
    bil je skalno trden, odločen
SSKJ²
svòd svóda m (ȍ ọ́)
knjiž. obok: delati svod; stati pod svodom; svod cerkve, hodnika / skalni svod / modri svod neba; nebesni svod nebo; na večernem svodu so bile zvezde
♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; arhit. banjasti, križni svod banjasti, križni obok
Število zadetkov: 97