Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
Pleteršnik
skədə̀nj, -dnjà, m. die Scheune, die Scheuer; der Dreschboden, die Tenne, Mur., Cig.; — tudi: skə̀dənj, Štrek.; — prim. skegenj, škegen, stvn. scugin, scugina, Scheune, Mik. (Et.).
Pleteršnik
skəgə̀nj, -gnjà, m. = skedenj, ogr.-Cv.
Pleteršnik
státi, stȃnem, vb. pf. 1) treten: počakaj, da stanem pogledat na vrt! stal sem za skedenj, s konja, s postelje stati, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) ankommen, zu stehen kommen, kosten (v tem pomenu tudi impf., Mik.), to me težko (s težka, Dol.) stane, das kommt mir schwer an; kar ljudje radi store, to jih lahko stane, Trub. (Post.); ko bi me glavo stalo, wenn es mich den Kopf kosten sollte; koliko te stane hiša? wie hoch kommt dir das Haus zu stehen? Odrešenika smo veliko stali, C.; — 3) = vstati, ogr.-Valj. (Rad); — 4) s. se, geschehen, C.
Pleteršnik
ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let. 1892, 39.).
Pleteršnik
škədə̀nj, -dnjà, m. = skedenj, C., Mik.
Pleteršnik
škəgə̀nj, -gnjà, m. = skedenj, C., ogr.-Mik.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
nasipárnica -e ž skedenj, kašča: Tsür; skegyen, naszipárnicza KOJ 1833, 177
Prekmurski
škègen -gna tudi škègenj -gnja m skedenj: Skegyen Tsür KM 1790, 95; Tsür; skegyen KOJ 1833, 177; pseniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; ſzilje v-skegyen ſzpravo KM 1790, 32; fticze niti ne ſzprávlajo vu skegnye KŠ 1771, 20; szemen Vu skegnye vküppoberte KAJ 1848, 406; ogen 100 skegnyov zapepélo AIP 1876, br. 5, 7; skegnye vidi KAJ 1870, 115

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
skedenj [skǝdə̏nj] samostalnik moškega spola

skedenj

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
skadenj samostalnik moškega spola

GLEJ: skedenj

Celotno geslo Hipolit
skedenj (skadenj, skedenj) samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
skadejn gl. skedenj 

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.
Svetokriški
skedenj -dnja m skedenj: s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka, zhe shlishi v' ta nebeſki ſkedejn tož. ed., ali pak v' ta paklenſki ogin (II, 200) ǀ v'Nebeſki ſkeden tož. ed. ſpravili (II, 586) ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni mest. ed. sazhne gniti (V, 571) ← stvnem. scugin(a) ‛skedenj’

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
skiden -dna samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
sheden gl. skedenj ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje16
skiden gl. skedenj ♦ P: 1 (MTh 1603-kor.)
Besedje16
šupa2 [skedenj] sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Število zadetkov: 19