Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
    2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju
      2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
ETIMOLOGIJA: inhalirati
inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]
    1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
    2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
    3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...
ionosfêra ionosfêre samostalnik ženskega spola [jọnosfêra]
    1. iz meteorologije ionizirano območje atmosfere nad približno 70 km od Zemljinega površja, ki vpliva na prenos elektromagnetnega valovanja
    2. iz astronomije območje atmosfere z močno ioniziranimi plini nad površjem nebesnega telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ionosphere, nem. Ionosphäre, iz ion + (atmo)sfera
irídij irídija samostalnik moškega spola [irídi]
    v naravi zelo redko prisotna trda, težko taljiva žlahtna kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Ir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. iridium, nem. Iridium iz nlat. iridium, iz gr.ī̃ris ‛mavrica’
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]
    1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
    2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
    3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
    4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
    5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
    6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
iznajdljív iznajdljíva iznajdljívo pridevnik [iznajdljíu̯ iznajdljíva iznajdljívo]
    1. ki je sposoben hitro najti ustrezno, stanju primerno rešitev
      1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: iznajti
izpodrívati izpodrívam nedovršni glagol [ispodrívati]
    1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: spodrivati
    2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
    3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
ETIMOLOGIJA: izpodriniti
jebêmti in jebémti; in jebênti medmet [jebêmti] in [jebémti]
    1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
    2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
FRAZEOLOGIJA: Jebemti boga!, Jebemti mater!
ETIMOLOGIJA: iz jebem ti
jebênti in jebénti; in jebêmti medmet [jebênti] in [jebénti]
    1. vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi
    2. vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
      2.1. vulgarno izraža, da se govorec zaklinja
FRAZEOLOGIJA: Jebenti boga!, Jebenti mater!
ETIMOLOGIJA: jebemti
jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik]
    1. kdor ima jetiko
    2. iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat. Veronica
    3. zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanike zdravilni jetičnik
      3.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik
ETIMOLOGIJA: jetika
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
kápica kápice samostalnik ženskega spola [kápica]
    1. navadno ekspresivno kapa, zlasti manjša
    2. kar se rabi za pokrivanje, zaščito, navadno česa manjšega
    3. kar spominja na manjšo kapo
      3.1. večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: čepica
STALNE ZVEZE: socialna kapica, vžigalna kapica
ETIMOLOGIJA: kapa
khm medmet
    1. tudi s ponovljeno črko m posnema odkašljevanje, odhrkovanje zlasti zaradi obotavljanja, zbujanja pozornosti
    2. izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
      2.1. izraža, da ima govorec pomisleke
      2.2. tudi s ponovljeno črko m uporablja se, preden govorec navadno ne neposredno ubesedi kočljivo misel
    3. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
    4. kot samostalnik, tudi ponovljeno, tudi s ponovljeno črko m izraz pomisleka, opozorila
ETIMOLOGIJA: z vzglasnim zapornikom okrepljeno mhm
kílovólt kílovólta samostalnik moškega spola [kílovólt]
    iz elektrotehnike, iz fizike merska enota za izražanje električne napetosti, tisoč voltov; simbol: kV
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilovolt, angl., frc. kilovolt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + volt
klén2 kléna kléno pridevnik [klén]
    1. ekspresivno ki je v dobrem fizičnem, psihičnem stanju
      1.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako stanje
    2. ekspresivno ki je zgleden, v skladu s tradicijo in običaji ali se mu to pripisuje
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako zglednost, skladnost
    3. ekspresivno ki dosega, izpolnjuje višja pričakovanja glede kakovosti, trdnosti, moči
    4. ki dosega, ima zadovoljivo debelino, trdoto
ETIMOLOGIJA: verjetno okrajšano iz (je)klen; manj verjetno h kliti - več ...
klobučnják klobučnjáka samostalnik moškega spola [klobučnják]
    iz zoologije ožigalkar s klobuku podobnim prosojnim želatinastim telesom, ki ga prenaša vodni tok; primerjaj lat. Scyphozoa
STALNE ZVEZE: uhati klobučnjak
ETIMOLOGIJA: klobuk
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
    1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
    2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
    3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
    4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
    5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
    6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
    7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
konjeníški konjeníška konjeníško pridevnik [konjeníški] ETIMOLOGIJA: konjenik
kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]
    1. domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus
    2. iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra
    3. telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom
    4. priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks
      4.1. taka priprava, navadno kot del druge
    5. znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico
    6. slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...
Število zadetkov: 3207