Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
fáška -e ž (ȃ) nar. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo; butara: Med prvo vojno jo [skrinjo] je dal oče napraviti, da smo skrivali v njej koruzo in drugo, med faške smo jo založili (K. Grabeljšek)
SSKJ
kámra -e ž (ȃ) 
  1. 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo
  2. 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri
  3. 3. nar. vzhodno shramba
SSKJ
ložíti lóžim tudi ložíti -ím dov. (ī ọ̑; ī í) nar. zahodno položiti, dati: ložiti obleko v skrinjo / loži še malo na ogenj naloži
SSKJ
obéšanka -e ž (ẹ́) ključavnica z ukrivljenim paličastim delom, s katerim se ta pri zaklepanju namesti na kaj: kupiti obešanko; zakleniti skrinjo z obešanko
SSKJ
obíjati -am nedov. (í) s pribijanjem, pritrjevanjem delati, da je, se pojavi kaj na (vsej) površini: obijati plot z deskami; obijati skrinjo s kožami
SSKJ
porísati -ríšem dov. (ȋ) s črtami izpolniti: porisal je list za listom / vrata in stene je porisal s kredo počečkal
// z risanjem okrasiti: z rožami porisati skrinjo
    porísan -a -o: s cveti porisana ruta; risanka je porisana
SSKJ
poségniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. poseči posežem: posegniti v skrinjo / posegniti vmes
SSKJ
predál -a m (ȃ) 
  1. 1. škatli podoben del v kosu pohištva, ki se da izvleči: odpreti, zapreti predal; vzeti iz predala; zložiti v predal; iskati po predalu; globok, skriven predal; spodnji predal v predalniku; pisalna miza s predali / ročaji za predale
    // prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: razdeliti skrinjo v dva predala; skrivni predali v kovčku; torbica s predaloma; pren. skriti predali srca
  2. 2. nar. visoka, zgoraj odprta naprava iz desk za shranjevanje žita: stresati žito v predale / veseliti se polnih predalov v kašči
  3. 3. nav. mn., zastar. rubrika, stolpec: polniti predale lista s pesmicami; napadi v predalih dnevnikov
    ●     publ. ob tem dogodku so obtožbo spet potegnili iz predala so jo začeli spet obravnavati; ekspr. vsako stvar postavi, uvrsti v svoj predal postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo
    ♦     bot. pretini delijo plodnico v predale; les. angleški predal z nižjo sprednjo stranico; ptt poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame
SSKJ
prisloníti -slónim stil. -ím dov., prislônil stil. prislónil (ī ọ́, í) dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: prisloniti kolo k ograji, ob drevo; prisloniti lestev na zid; odprla je skrinjo in prislonila pokrov ob steno; prislonil se je k drevesu
// dati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: prislonil je puško k licu, rami, pomeril in sprožil / skloni se k njej in prisloni svoj obraz k njenemu; prislonil je uho k slušalki / prisloniti omaro k steni postaviti jo zelo blizu stene; ekspr. prisloniti hišo ob pobočje postaviti jo ob pobočju
● star. prislonil mu je klofuto dal mu je klofuto; ekspr. vrata je le prislonil priprl; ekspr. k temu prizoru je prislonil še dva druga dodal mu je
    prisloníti se knjiž.  nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: po moževi smrti se je prislonila k teti / v mesto je hodila peš ali pa se je prislonila na kak voz
    prislónjen -a -o: k zidu prislonjena deska
SSKJ
sesúti se -sújem se [səs in ses] dov., sesúl se in sesùl se (ú ȗ) 
  1. 1. razpasti v kaj sipkega, drobnega: kamen se je sesul pod udarcem; mestno obzidje se je sesulo / ob eksploziji so se sesule vse šipe zdrobile
    // nav. ekspr. razpasti sploh: stol se je sesul pod njim / razsušeni sod se je sesul razsul
  2. 2. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: podporniki so popustili in zemlja se je sesula
  3. 3. ekspr. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti; razsuti se: država, vojska se sesuje / obramba se je v nekaj dneh sesula
    ●     ekspr. sesuti se v nič razpasti, uničiti se; ekspr. vse se je sesulo v prah in pepel je popolnoma uničeno; je popolnoma propadlo; knjiž. po tem dogodku se je v njej nekaj sesulo podrlo
    sesúti knjiž.  usuti, nasuti: sesuti zrnje v skrinjo
    sesút -a -o: okopi so sesuti
SSKJ
skrínja -e ž (í) zaboj s pokrovom, navadno lepo izdelan, za shranjevanje česa: skrinja je zaklenjena; odpreti, zapreti skrinjo; spraviti kaj v skrinjo; lesena, železna skrinja; pokrov skrinje
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v kotu je stala pletena skrinja / redko glasbena skrinja juke-box, glasbeni avtomat; zamrzovalna skrinja skrinji podobna naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi
♦ etn. kmečka skrinja preprosto izdelana, lesena, navadno poslikana; žitna skrinja navadno tesana, za shranjevanje zlasti žita; muz. glasbena skrinja skrinja, omara z vgrajenim mehanskim igralnim aparatom, sestavljenim iz različno dolgih jezičkov, ki zazvenijo ob dotiku s konicami na vrtečem se valju; šport. (švedska) skrinja skrinji podobno telovadno orodje, zlasti za preskoke
SSKJ
starínar -ja m (ȋ) trgovec s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: skrinjo je kupil pri nekem starinarju
● zastar. bil je zgodovinar in starinar arheolog
SSKJ
starodáven -vna -o prid. (á) 
  1. 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): to se je zgodilo v starodavnih časih / starodavne ljudske pesmi iz davnih časov
  2. 2. ki že zelo dolgo obstaja: starodavni običaji; šah je starodavna igra / odprla je starodavno skrinjo
    ●     knjiž. ta človek ima precej starodavne nazore nesodobne, zastarele
SSKJ
vdréti vdrèm tudi vdêrem dov., stil. vderó; vdríte tudi vderíte; vdŕl (ẹ́ ȅ, é) 
  1. 1. deroč priti v kaj, premagujoč ovire: v ladijske prostore, rudnik je vdrla voda; v cevko je vdrl zrak
  2. 2. z vojaško silo, bojem hitro priti na nasprotnikovo ozemlje: tuje čete so vdrle v mesto; vdreti v sosednjo državo / vdreti med sovražne enote
  3. 3. na silo, s silo priti kam, navadno z namenom krasti, ropati: tatovi so vdrli v avtomobil; vdreti v hišo skozi okno / volk je vdrl v ovčjak
    // na silo, s silo priti kam sploh: vdreti v blagajno, skrinjo; ker se v stanovanju ni nihče oglasil, so morali vdreti / vdreti vrata na silo, s silo odpreti jih
  4. 4. ekspr. nenapovedano, proti volji koga priti kam: v veselo družbo je vdrla skupina razgrajačev; oprostite, da smo tako vdrli k vam, v hišo / vdrla je v njegovo življenje
  5. 5. ekspr. silovito pojaviti se kje, premagujoč ovire: v organizem so vdrle bolezenske klice / ogenj je vdrl v gozd; v sobo je vdrla bleščeča svetloba / v njegovo razpoloženje je vdrla žalost / v roman so vdrle nove sestavine
SSKJ
vlomíti vlómim dov. (ī ọ́) s silo, na neustrezen način odpreti kaj zaklenjenega, zapahnjenega: ker niso imeli ključa, so morali vlomiti; vlomiti s sekiro / grozili so, da bodo vlomili vrata / vlomiti ključavnico
// navadno s prislovnim določilom s takim odprtjem priti kam, navadno z namenom krasti, ropati: tatovi so vlomili v banko, samopostrežno trgovino; v to hišo so večkrat vlomili
// s takim odprtjem priti kam sploh: ker se je ključavnica zaskočila, so morali v blagajno, skrinjo vlomiti
    vlómljen -a -o: vlomljena omara; garaža z vlomljenimi vrati / v povedno-prislovni rabi: pri sosedovih je bilo vlomljeno; vsako noč je bilo vlomljeno v kako stanovanje
SSKJ
vrezljáti -ám dov. (á ȃ) z rezljanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vrezljati okraske v leseno skrinjo
    vrezlján -a -o: vrezljana figura
SSKJ
zastáviti1 -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
    // s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
    // zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
  2. 2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
    // s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
  3. 3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati
    // trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
    // nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
  4. 4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
    // narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti
    // nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
    // narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
  5. 5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
  6. 6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
  7. 7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
    // seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
  8. 8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
    ●     ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo
    zastávljen -a -o: pravilno zastavljena akcija; dokončati zastavljena dela; z vozovi zastavljeno dvorišče; odgovoriti na zastavljeno vprašanje
Število zadetkov: 17