Zadetki iskanja
Svetokriški
ta2 ta določni člen (ta): Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
Svetokriški
taisti -ta zaim. tisti: taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
SSKJ²
vdréti vdrèm tudi vdêrem dov., stil. vderó; vdríte tudi vderíte; vdŕl (ẹ́ ȅ, é)
1. deroč priti v kaj, premagujoč ovire: v ladijske prostore, rudnik je vdrla voda; v cevko je vdrl zrak
2. z vojaško silo, bojem hitro priti na nasprotnikovo ozemlje: tuje čete so vdrle v mesto; vdreti v sosednjo državo / vdreti med sovražne enote
3. na silo, s silo priti kam, navadno z namenom krasti, ropati: tatovi so vdrli v avtomobil; vdreti v hišo skozi okno / volk je vdrl v ovčjak
// na silo, s silo priti kam sploh: vdreti v blagajno, skrinjo; ker se v stanovanju ni nihče oglasil, so morali vdreti / vdreti vrata na silo, s silo odpreti jih
4. ekspr. nenapovedano, proti volji koga priti kam: v veselo družbo je vdrla skupina razgrajačev; oprostite, da smo tako vdrli k vam, v hišo / vdrla je v njegovo življenje
5. ekspr. silovito pojaviti se kje, premagujoč ovire: v organizem so vdrle bolezenske klice / ogenj je vdrl v gozd; v sobo je vdrla bleščeča svetloba / v njegovo razpoloženje je vdrla žalost / v roman so vdrle nove sestavine
1. deroč priti v kaj, premagujoč ovire: v ladijske prostore, rudnik je vdrla voda; v cevko je vdrl zrak
2. z vojaško silo, bojem hitro priti na nasprotnikovo ozemlje: tuje čete so vdrle v mesto; vdreti v sosednjo državo / vdreti med sovražne enote
3. na silo, s silo priti kam, navadno z namenom krasti, ropati: tatovi so vdrli v avtomobil; vdreti v hišo skozi okno / volk je vdrl v ovčjak
// na silo, s silo priti kam sploh: vdreti v blagajno, skrinjo; ker se v stanovanju ni nihče oglasil, so morali vdreti / vdreti vrata na silo, s silo odpreti jih
4. ekspr. nenapovedano, proti volji koga priti kam: v veselo družbo je vdrla skupina razgrajačev; oprostite, da smo tako vdrli k vam, v hišo / vdrla je v njegovo življenje
5. ekspr. silovito pojaviti se kje, premagujoč ovire: v organizem so vdrle bolezenske klice / ogenj je vdrl v gozd; v sobo je vdrla bleščeča svetloba / v njegovo razpoloženje je vdrla žalost / v roman so vdrle nove sestavine
SSKJ²
vlomíti vlómim dov. (ī ọ́)
s silo, na neustrezen način odpreti kaj zaklenjenega, zapahnjenega: ker niso imeli ključa, so morali vlomiti; vlomiti s sekiro / grozili so, da bodo vlomili vrata / vlomiti ključavnico
// navadno s prislovnim določilom s takim odprtjem priti kam, navadno z namenom krasti, ropati: tatovi so vlomili v banko, samopostrežno trgovino; v to hišo so večkrat vlomili
// s takim odprtjem priti kam sploh: ker se je ključavnica zaskočila, so morali v blagajno, skrinjo vlomiti
s silo, na neustrezen način odpreti kaj zaklenjenega, zapahnjenega: ker niso imeli ključa, so morali vlomiti; vlomiti s sekiro / grozili so, da bodo vlomili vrata / vlomiti ključavnico
// navadno s prislovnim določilom s takim odprtjem priti kam, navadno z namenom krasti, ropati: tatovi so vlomili v banko, samopostrežno trgovino; v to hišo so večkrat vlomili
// s takim odprtjem priti kam sploh: ker se je ključavnica zaskočila, so morali v blagajno, skrinjo vlomiti
- vlómljen -a -o:
vlomljena omara; garaža z vlomljenimi vrati / v povedni rabi: pri sosedovih je bilo vlomljeno; vsako noč je bilo vlomljeno v kako stanovanje
SSKJ²
vrezljáti -ám dov. (á ȃ)
z rezljanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vrezljati okraske v leseno skrinjo
z rezljanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vrezljati okraske v leseno skrinjo
- vrezlján -a -o:
vrezljana figura
Pravopis
SSKJ²
zastáviti1 -im dov. (á ȃ)
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
// s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
// zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
// s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
// nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
// narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
// narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
// seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
● ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
// s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
// zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
// s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
// nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
// narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
// narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
// seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
● ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo
- zastávljen -a -o:
pravilno zastavljena akcija; dokončati zastavljena dela; z vozovi zastavljeno dvorišče; odgovoriti na zastavljeno vprašanje
Celotno geslo
Frazemi
zvrníti Frazemi s sestavino zvrníti:
zvrníti ênega, zvrníti ga, zvrníti kozárček [čésa], zvrníti kozárec [čésa]
zvrníti ênega, zvrníti ga, zvrníti kozárček [čésa], zvrníti kozárec [čésa]
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 48
Dostopnost