Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
ás Frazemi s sestavino ás:
ás v rokávu, iméti ása v rokávu
Celotno geslo eSSKJ16
fratati -am (fratati, feratati) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, proti komu, koga, s prisl. določilom sredstva s kršitvijo zaupanja predati ali izpostaviti koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdati
2. kdo; kaj ne izkazati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdati
3. kdo; kaj razkriti kaj, kar bi moralo ostati zaupno, skrito; SODOBNA USTREZNICA: izdati
4. nedov., kaj; kogatož. delati kaj vidno, opazno; SODOBNA USTREZNICA: razkrivati
FREKVENCA: 162 pojavitev v 18 delih
Celotno geslo eSSKJ
gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka]
    1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf
STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika
ETIMOLOGIJA: ↑gomolj
SSKJ²
háriš in haríš -a m (ȃ; í)
star. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec2, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša
SSKJ²
izkljúvati -am in -kljújem tudi izkljuváti -kljúvam in -kljújem tudi skljúvati -am in skljújem tudi skljuváti skljúvam in skljújem dov., izkljúval tudi izkljuvál tudi skljúval tudi skljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem spraviti iz česa: izkljuvati črva iz lubja; ptiči so mu izkljuvali oči; pišče se je izkljuvalo iz jajca; pren., ekspr. najbolj skrito misel so hoteli izkljuvati iz njega
● preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo; prim. skljuvati
SSKJ²
izprežáti -ím dov., izprêži in izpréži; izprêžal in izpréžal (á í)
s prežanjem zagledati, odkriti: izprežal je skrito znamenje, kje naj se umakne / izprežal je priliko, da je pobegnil / ekspr. pri ključavnici je vse izprežala
Celotno geslo Etimološki
jáviti jȃvim dov.
Pravopis
laténtno nač. prisl. (ẹ̑) zdrav. ~ bolan človek prikrito, skrito
Pleteršnik
məndrȃvəc,* -vca, m. 1) der etwas mit Füßen tritt, M.; — 2) kdor mendraje hodi, Z.; — 3) konj, ki ima eno jajce skrito v trebuhu, Notr.; na pol skopljen konj, der Halbhengst, V.-Cig.
Pleteršnik
mesọ̑, n. das Fleisch; kjer meso, tam psi = wo Aas ist, dort sammeln sich Raben, Cig.; skrito m., der Lendenbraten, V.-Cig., C.; hudo meso, wildes Fleisch, der Polyp, Cig., Dol.
SSKJ²
mévžast -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. neodločen2, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje
    mévžasto prisl.:
    ne vedi se tako mevžasto
SSKJ²
namigávanje -a s (ȃ)
glagolnik od namigavati: njenega namigavanja ni razumel / nehaj s tem namigavanjem na njegovo preteklost; skrito, zlobno namigavanje
Pravopis
nèizgovorjèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~e besede; neobč.: ~a bolečina neizpovedana, neizražena; gojiti ~o upanje skrito, prikrito
nèizgovorjênost -i ž, pojm. (ȅé)
Pravopis
nèočítno nač. prisl. (ȅí) neobč. prikrito, skrito: ~ delovati
SSKJ²
očít -a -o prid. (ȋ ī)
star. očiten: to je očit dokaz njegove površnosti / njegovi poslovni uspehi so bili tako očiti, da je imel veliko nevoščljivcev / takih očitih zlorab ni bilo dosti velikih, hudih
// v povedni rabi jasen, razumljiv: zdaj mu je bilo vse očito
● preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito da se ne bi razvedelo, razkrilo
    očíto člen.:
    bila je očito najmlajša izmed vseh
    ●     zastar. o tem sta se očito pogovarjala odkrito, naravnost; zastar. poroka naj se očito razglasi javno
Pleteršnik
očȋt, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
SSKJ²
ozádje -a s (ȃ)
1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa: ozadje doline obrobljajo hribi; oglasil se je iz ozadja; stal je v ozadju odra / stopila sta nekoliko v ozadje nazaj
// kraj, prostor za čim: odrsko ozadje; ozadje stavbe je polno grmičja / dvorišče je odprto proti hišnemu ozadju zadnji strani hiše
2. osnovni del česa, navadno slike, od katerega se odražajo liki, motivi: ozadje je pokril z rjavo barvo; barvno, temno ozadje; vzorec je zelen, ozadje pa belo podlaga / ozadje računalniškega namizja
3. s prilastkom okoliščine, navadno prikrite, ki odločilno vplivajo na potek česa: poznati ozadje dogajanja; kulturno, politično ozadje česa / ekspr. pravega ozadja nesreče še niso razkrili vzroka; v ozadju dogodka so bili še drugi vzroki
4. publ., navadno v zvezi postavljati, potiskati v ozadje dajati, pripisovati čemu majhno pomembnost, vrednost: študentske zahteve so postavljali v ozadje; v tistem času so mladino zelo potiskali v ozadje
// navadno v zvezi stopati v ozadje izgubljati pomembnost, vrednost: v medvojnih letih so osebne težave stopale v ozadje
● ekspr. delovati, odločati iz ozadja prikrito, skrito; mnogim zgodbam je bil za ozadje pisateljev rojstni kraj snov zanje je jemal pisatelj iz svojega rojstnega kraja; ekspr. najraje je bil, stal v ozadju ni sodeloval; ekspr. najraje se drži v ozadju hoče biti neopažen; ekspr. s tovrstno literaturo smo ostali v ozadju nismo napredovali
♦ anat. očesno ozadje del notranje površine zrkla; fot. ozadje kar je na posnetku za fotografiranim motivom, predmetom
Pravopis
ozádje -a s (ȃ) ~ odra; ~ stavbe zadnji del; politično ~ |prikrite okoliščine|; publ.: postavljati, potiskati v ~ omalovaževati; stopati v ~ izgubljati pomembnost; poud.: biti, ostati v ~u |ne sodelovati|; delovati iz ~a |prikrito, skrito|
Celotno geslo Frazemi
pepél Frazemi s sestavino pepél:
bíti pod pepélom, dvígniti se kàkor féniks iz pepéla, dvígniti se kot féniks iz pepéla, dvígniti se kot ptìč féniks iz pepéla, posípanje s pepélom, posípati se s pepélom, posípati si glávo s pepélom, posúti se s pepélom, potrésti si glávo s pepélom, razpihati kàj pod pepélom, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, tléti pod pepélom, vstáti kot féniks iz pepéla, vstáti kot ptič féniks iz pepéla
Celotno geslo Frazemi
plót Frazemi s sestavino plót:
držáti se kóga/čésa kot pijàn plóta, držáti se kóga/čésa kot pijánec plóta, iméti kaj za plótom, ne vídeti čez plót, rásti kot kopríva [za plótom], skakánje čez plót, skakáti čez plót, skočíti čez plót, skók čez plót, vídeti préko svôjega plóta
Število zadetkov: 54