Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
sládek tudi sladák sládka -o tudi -ó prid., slájši stil. sladkêjši (á ȃ á)
1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti sladke koreninice
b) ant. kisel: sladke slive; sladko jabolko; grozdje je že sladko / sladka skuta skuta, dobljena iz sirotke; sladka smetana; sladko vino vino, ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja
// ki mu je dodan sladkor: zaradi debelosti ne sme jesti sladkih jedi; rad ima sladko kavo; sladko testo za palačinke / sladke preste preste, pred pečenjem posute s sladkorjem
// pesn. dober, okusen: sladko vince
2. ki ne vsebuje soli: sladko jezero; te ribe živijo v sladkih vodah
3. ekspr. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten videz: sladek otroški obrazek; sladke oči; sladka usta
4. ekspr. drag, ljub: objel je svoje sladko dekle / najslajša jim je domača pesem / v nagovoru sladka moja vnučka
5. ekspr. zelo, pretirano prijazen: tvoj mož je ves sladek; na videz so bili sladki z njim; gospodinja je bila medeno sladka / pregovoril jo je s sladkimi besedami
6. ekspr. ki vzbuja naklonjen čustveni odnos: še dolgo se je spominjal njenega sladkega glasu, nasmeha
// prijeten, dobrodejen: sladek spomin; prihodnost je videl le kot sladke sanje; čutil je sladko utrujenost; pogreznil se je v sladko spanje / imeti sladko življenje prijetno, zlasti spolno
● sladki jabolčnik jabolčnik pred vrenjem; sladka paprika paprika, ki ni pekoča
♦ bot. sladka koreninica praprot z užitno plazečo se koreniko sladkega okusa in dolgopecljatimi zimzelenimi listi, Polypodium; gastr. sladka repa kuhana sveža repa; sladko zelje kuhano sveže zelje
    sládko in sladkó prisl.:
    sladko govoriti; sladko sanjati, spati; sladko zveneči glasovi / v povedni rabi sladko mu je ob spominu nanjo
    sládki -a -o sam.:
    rad ima sladko; razlikovati med sladkim, kislim in grenkim; pog. prijeti za ta sladke za lase na sencih; 
prim. sladko
SSKJ²
sladkosnéden -dna -o prid. (ẹ̄)
ekspr. ki rad jé sladke jedi: sladkosnedni otroci; zelo je sladkosneden
SSKJ²
sladkosnédnež -a m (ẹ̑)
ekspr. kdor rad jé sladke jedi: sladkosnednež se je razveselil torte
SSKJ²
sladkosnédnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. ženska, ki rada jé sladke jedi: bila je razvajenka in sladkosnednica
SSKJ²
somorníca tudi somórnica -e ž (í; ọ̑)
geol. voda, ki je mešanica morske in sladke vode: te živali živijo zlasti v somornici; somornica ob izlivu rek
SSKJ²
ta3 člen, pog.
za poudarjanje določne oblike pridevnika: pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami; oblekla je ta novo obleko / pozimi bo nosil ta visoke čevlje; otrok jé že s ta veliko žlico
// za poudarjanje samostalniške rabe pridevnika: zdaj je še mlad, vse ta hudo ga še čaka; imeli so več sinov, doma je ostal samo ta najmlajši / star. ta bela s koso smrt; bil je pri ta belih pri belogardistih, domobrancih; otr. žlico drži s ta lepo z desnico; imate kaj ta malih otrok; dobili so ta mlado snaho; ta rdeči partizani; komunistična stranka, levičarji; prijeti za ta sladke za lase na sencih; pri hiši sta še oba ta stara starši poročenega sina ali hčere, ki živi doma z družino
● pog. toliko je po ta malem vredno najmanj; pog., ekspr. potegnil, povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge
SSKJ²
váda -e ž (á)
zastar. vaba: nastaviti vado; ujeti ribo na vado / sladke vade za lahkoverneže
SSKJ²
zazíbati tudi zazibáti -ljem in -am, in zazíbati -ljem in -am dov. (í á í; í)
1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zazibati zibelko / veter je zazibal jambor
2. navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročiti, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: zazibati otroka v spanje / enakomerno drdranje koles jih je zazibalo v prijetno dremavico
// ekspr. s čim prijetnim sploh povzročiti, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo: prijetna toplota ga je zazibala v sladke sanje; vino ga je zazibalo v brezskrbnost / pesem jih je zazibala v spomine
    zazíbati se tudi zazibáti se, in zazíbati se
    1. enakomerno se premakniti sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: čoln se je zazibal in splul od brega; pri hoji se nekoliko zazibati; ekspr. žitno klasje se je zazibalo v vetru
    2. ekspr. s čim prijetnim polagoma priti v stanje, kot ga izraža določilo: prevzelo jo je veselo upanje in zazibala se je v lepe sanje
    ●     ekspr. ob tem vprašanju so se mu zazibala tla pod nogami občutil je negotovost, ogroženost; ekspr. zazibal se je po sobi zibajoč se začel hoditi
Število zadetkov: 28