Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali sta »piškot« in »keks« sopomenki?

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Celotno geslo eSSKJ
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač]
    golažu podobna prekmurska jed iz krompirja in treh vrst mesa, navadno svinjine, govedine, divjačine
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
SSKJ²
bógrač -a m (ọ̑)
gastr. golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in z vsaj tremi vrstami mesa, navadno divjačino, govedino in svinjino: jesti, kuhati bograč; odličen, slasten bograč; bograč in gibanica / prekmurski bograč
SSKJ²
delikáten -tna -o prid., delikátnejši (ȃ) s širokim pomenskim obsegom
1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije
2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni
3. knjiž. okusen1, slasten: delikatna juha, riba
    delikátno prisl.:
    zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
Celotno geslo Etimološki
drstīti se -ím se nedov.
Celotno geslo Etimološki
kočljīv -a prid.
Celotno geslo Etimološki
krẹ́ša -e ž
Celotno geslo Etimološki
lákomen -mna prid.
Celotno geslo eSSKJ
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]
    1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
      1.1. samec te živali
    2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
    3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
    4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
Celotno geslo eSSKJ
mljásk in mljàsk medmet
    1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
      1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
      1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
    2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati
Celotno geslo eSSKJ
mmm1 medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec čuti, zaznava kaj lepega, prijetnega, se počuti dobro, prijetno
    2. kot pridevnik, izgovarja se z višjim tonom, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja uživanje z zaprtimi polnimi usti hrane
Celotno geslo eSSKJ
njàm medmet
    1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
      1.1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
    2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot samostalnik, ekspresivno okusna, dobra hrana
    4. kot pridevnik, tudi podvojeno, ekspresivno ki je okusen, slasten
    5. kot pridevnik, navadno podvojeno, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri jedenju nastale zvoke, tako kot angl. yum, redkeje nyum, hrv., srb. njàm, ki pri hranjenju otroka izraža pričakovanje grižljaja, primerjaj v tem pomenu tudi sloven. ham, am, ama
Celotno geslo eSSKJ
njámi medmet
    1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
      1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
    2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
    4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
SSKJ²
preslásten -tna -o prid. (á)
ekspr. zelo slasten: preslastni sadeži; preslastna omaka / iz kuhinje se širi preslasten vonj
Pravopis
preslásten -tna -o (á) poud. ~ sadež |zelo slasten|
SSKJ²
rambútan -a m (ȗ)
visoko zimzeleno tropsko drevo, po izvoru iz jugovzhodne Azije, ali njegov podolgovati koščičasti sad z rdečo lupino in bodicami: velik, visok rambutan; slasten, sočen rambutan; kokos in rambutan
Celotno geslo eSSKJ
sírov sírova sírovo pridevnik [sírou̯ sírova sírovo] ETIMOLOGIJA: ↑sir
Celotno geslo Etimološki
slȃst slastȋ ž
SSKJ²
slásten -tna -o prid., slástnejši (á)
1. zelo okusen: slastna hrana; pripraviti zna veliko slastnih jedi; zadišala mu je slastna pečenka / to drevo ima debele in slastne sadove
2. ki vzbuja slast: slasten vonj po zrelem sadju
● ekspr. dogodka se je spominjal s slastnim veseljem z veseljem, polnim slasti
    slástno prisl.:
    pečenka slastno diši; slastno so se gostili
Pravopis
slásten -tna -o; -ejši -a -e (á; á) ~a pečenka
slástnost -i ž, pojm. (á)
Število zadetkov: 25