Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
aberácija -e ž (á)
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
SSKJ²
aksonométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na aksonometrijo: aksonometrični naris; aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija
SSKJ²
akvarél -a m (ẹ̑)
um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu
// slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; v prid. rabi: akvarel barvice vodene, vodne barvice
SSKJ²
akvarelíst -a m (ȋ)
kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist; pren. literarni akvarelist
SSKJ²
akvarelístka -e ž (ȋ)
ženska, ki slika akvarele: znana akvarelistka in krajinarka
SSKJ²
alegóričen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na alegorijo: alegorična oseba, slika; alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela
SSKJ²
bajeslôven -vna -o (ȏ)
pridevnik od bajeslovje: slika bajeslovne vsebine; bajeslovno bitje
SSKJ²
bárven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala
♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj
// ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk
    bárvno prisl.:
    barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
SSKJ²
barvotísk -a m (ȋ)
tisk. žarg. barvni tisk: reprodukcija v barvotisku
// tiskana barvna slika: stene so našarjene s številnimi barvotiski
SSKJ²
bíten1 -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na bit1: nakup 64-bitnega procesorja; 32-bitna programska oprema
// v zvezi bitna slika slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis, obdelava, tiskanje bitnih slik
SSKJ²
bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledêjši (ȇ é)
1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti
// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna
2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist
    blédo tudi bledó prisl.:
    bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
SSKJ²
bóm1 bóš prihodnji čas od biti sem (ọ̑; četrti pomen ọ́) s povedkovim določilom
1. izraža domnevo, verjetnost: jaz bom kako leto starejši od njega; do vznožja bo še uro hoda; to bo slika kakega starega mojstra; to bo najbrž res; vzroki neuspeha bodo kje drugje
2. ekspr. izraža ukaz: ali boš tiho! nič nam ne boste ukazovali / menda ne boš sam kuhal, če so ženske pri hiši
3. v zvezi z naj izraža željo: čevlji naj bodo trpežni
// nav. elipt. izraža ne popolnoma prostovoljno privolitev: ali sme v kino? No, pa naj bo
4. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, v zvezi z naj za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: naj bo še tako zvit, mene ne bo prevaral / naj (si) bo pozimi ali poleti, nikoli ni nosil klobuka; prim. biti2
SSKJ²
celostránski -a -o prid. (á)
ki zavzema celo stran: celostranski oglas; celostranska ilustracija, reprodukcija, slika
SSKJ²
centrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo
2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral
    centríran -a -o:
    slika na zaslonu ni centrirana
SSKJ²
CT -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) med., krat.
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: pri CT glave se preiskuje del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces
// naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; obstoječi CT je tehnološko že zastarel in zaradi pogostih okvar tudi nezanesljiv
// rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: CT skeleta; prvi del zloženk: CT-aparat; CT-preiskava; CT-posnetek
SSKJ²
dagerotipíja -e ž (ȋ)
fot., nekdaj fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo: iznajditelj dagerotipije
// slika, narejena na ta način: na steni je visela stara dagerotipija
SSKJ²
dáljen -jna -o prid. (ā)
1. krajevno zelo oddaljen; ant. bližnji2: neznani daljni kraji; daljne dežele, gore, zemlje; daljne zvezde / Daljni vzhod
// ki prihaja od daleč: daljni romarji so prišli prvi / daljni glas, odmev
// časovno zelo oddaljen: daljni časi; spomin na daljno mladost; daljna preteklost, prihodnost
2. ki sega, se razprostira v daljavo: pripraviti se na daljno pot; daljno obzorje / daljna prostranstva; pesn. daljne dalje
3. ki ni zelo soroden, povezan s kom: daljni sorodnik; bili so samo daljni znanci / bil je daljen in tuj taki miselnosti; slika je daljna njegovemu srcu / knjiž. nasmeh je bil ljubezniv, čeprav nekam daljen; sam.: spomin na nekaj daljnega
♦ ped. od bližnjega k daljnemu načelo, da se pri pouku najprej obravnava snov, ki je učencu znana
SSKJ²
dekadénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
dekadenten: dekadenčna literatura, slika; dekadenčne pesmi / dekadenčni plesi
SSKJ²
dekorácija -e ž (á)
1. celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, okras: lepa, razkošna dekoracija; cvetlična dekoracija; stenska dekoracija; dekoracija dvorane, stropov; dekoracija na blagu; košarico je obesila na steno kot dekoracijo / ta slika je prazna dekoracija
// dekoriranje: ukvarjati se z dekoracijo; strokovnjak za dekoracijo izložbe, stanovanja
2. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: filmska, odrska dekoracija
SSKJ²
delováti -újem nedov. (á ȗ)
1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile
// prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno
2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji
3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje / telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala
// navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije / varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile
    delujóč -a -e:
    še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven
Število zadetkov: 315