Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?
Zadetki iskanja
Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.
Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.
Vljudno prosim za pojasnilo glede pisanja velike oziroma male začetnice pri zapisu večbesednih stvarnih lastnih imen.
Pri stvarnih imenih z občnoimenskimi začetki je dopustno občno ime pisati z malo začetnico, npr. hotel Union, hotel Slon, hotel Turist; grad Strmol, grad Turjak. Pogosto pa zasledimo primere, kot so Vila Bled, Vila Podrožnik, Vila Jadranka. Prosim, če mi pojasnite, ali je raba velike oz. male začetnice v omenjenih besednih zvezah pravilna.
Za odgovor se Vam vnaprej lepo zahvaljujem.
Zanima me, kakšna so slovnična pravila pri zapisovanju začetnih imen bitij. Pri običajnih imenih navadno večina avtorjev zapisuje začetnico z malo tiskano črko (torej sivi volk, rdečerjavi ris, drevesasta aloja itn.). Zmeda pa se pojavlja pri imenih, ki izvirajo iz lastnih imen (tako zemljepisnih kot osebnih lastnih), saj jih nekateri pišejo z veliko, drugi pa z malo. Če podam nekaj primerov:
- afriški (Afriški slon),
- humboldtov (Humboldtov) pingvin,
- adelijski (Adelijski) pingvin,
- darwinov (Darwinov) nandu.
Zanima me, če obstajajo za to vprašanje kakšne slovnične smernice.