Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
blížji -a -e prid. (ȋ)
1. krajevno manj oddaljen: bližje predmete vidi bolje kot oddaljene; najbližji sosed; povzpeli so se na najbližji vrh
2. čustveno, duhovno sorodnejši: najbližji prijatelj; mati mu je bila bližja kot oče / slovaščina je češčini najbližji jezik
● preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase; sam.: izdal je svoje najbližje; prim. blizek, blizu1
Celotno geslo Vezljivostni NG
blížnji-a -epridevnik
  1. neoddaljen
    • kdo/kaj biti bližnji v/na čem, kje, kdaj
  2. bližji, soroden, duhovno povezan
    • kdo/kaj biti bližnji pri/v čem, kje, kdaj
    • , kdo/kaj biti bližnji s čim/kom
    • , kdo/kaj biti bližnji komu/čemu
Terminološka
Konfliktni mineral
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik angleškega termina conflict mineral – konfliktni mineral , krvavi mineral ali opisna rešitev mineral s konfliktnih območij – , ki označuje mineral, ki ga uporniška gibanja uporabljajo za financiranje konflikta, katerega cilj je spodkopati legitimno oblast ( http://www.sec.gov/rules/final/2012/34-67716.pdf ).
SSKJ²
slováščina -e ž (ȃ)
slovaški jezik: prevesti iz slovaščine
Pravopis
slováščina -e ž, pojm. (ȃ) |jezik|
Celotno geslo Sinonimni
slováščina -e ž
GLEJ ŠE: jezik
Pravopis
slš. okrajš. slovaški, slovaščina
Jezikovna
Sopomenke: center proti središču

Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.

Jezikovna
Svojilne oblike ženskih priimkov – ponovno

Zanima me, zakaj je raba svojilnega priimka Swiftova pravilo.

Jezikovna
Začetnica pri stvarnih lastnih imenih z desnim (imenovalnim) prilastkom

Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:

Hotel P/popotnik Radio O/ognjišče Zavod R/radio Š/študent Društvo M/metuljčica Društvo R/rdeči noski Program D/digitalna Evropa

V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."

Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.

Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?

[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.

Število zadetkov: 10