Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
agresíja -e ž (ȋ)
1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo; obsoditi fašistično agresijo; narod se je uprl agresiji na Slovenijo; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije; odgovoriti na agresijo proti suvereni državi; biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija
2. nasilje: potlačena, prikrita agresija; verbalna agresija med mladimi, učenci; agresija nad ženskami in otroki; dramatični, impulzivni izbruhi agresije; pomirjanje agresije
Jezikovna
Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Celotno geslo eSSKJ
alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]
    1. vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah
    2. manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju
    3. manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...
Celotno geslo ePravopis
alžirski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
alžirska alžirsko pridevnik
IZGOVOR: [alžírski]
Celotno geslo ePravopis
ambasador
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
ambasadorja samostalnik moškega spola
diplomatski predstavnik države v tujini
v prenesenem pomenu ugledna oseba, ki se zavzema za uveljavitev nečesa
IZGOVOR: [ambasádor], rodilnik [ambasádorja]
BESEDOTVORJE: ambasadorjev
ZVEZE: ambasador miru (OZN), Unicefov ambasador, ambasador znanosti
Celotno geslo Frazemi
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel
Celotno geslo eSSKJ
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]
    območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
Celotno geslo ePravopis
Avstrija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Avstrije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Avstrija
država v Evropi
IZGOVOR: [áu̯strija], rodilnik [áu̯strije]
BESEDOTVORJE: Avstrijec, Avstrijka, Avstrijčev, Avstrijkin, avstrijski
Gemologija
ávški meteorít -ega -a m
Celotno geslo eSSKJ
badmintonístka badmintonístke samostalnik ženskega spola [badmintonístka]
    športnica, ki se ukvarja z badmintonom
ETIMOLOGIJA: ↑badmintonist
Celotno geslo ePravopis
Belgijec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belgijca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [bélgijəc], rodilnik [bélgijca]
BESEDOTVORJE: Belgijčev
Celotno geslo ePravopis
Beneški bienale
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Beneškega bienala samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
umetnostna prireditev
IZGOVOR: [benéški bijenále], rodilnik [benéškega bijenála]
PRIMERJAJ: bienale, beneški
SSKJ²
benéškoslovénski -a -o prid. (ẹ̑-ẹ́)
nanašajoč se na Beneške Slovence ali Beneško Slovenijo: beneškoslovenska govorica; beneškoslovenska manjšina
Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Jezikovna
Beseda »sntntn« in slovarji

Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?

Celotno geslo Sprotni
bikepacking samostalnik moškega spola
    1. potovanje s kolesom, opremljenim z nosilci za prtljago SINONIMI: kolovratenje
      1.1 kot pridevnik ki je z zvezi s takim potovanjem  
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bikepacking, iz bike ‛kolo’ + (back)packing ‛potovanje z nahrbtnikom’
Celotno geslo ePravopis
Brionska deklaracija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Brionske deklaracije samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
dogovor med Slovenijo in SFRJ, podpisan 7. julija 1991
IZGOVOR: [brijónska deklarácija], rodilnik [brijónske deklarácije]
Celotno geslo eSSKJ
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čúj čújte medmet [čúj]
    1. neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
    2. kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
    3. kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij
FRAZEOLOGIJA: Čuj ti!
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’
Celotno geslo Frazemi
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
Število zadetkov: 142