Fran > Jezikovna

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Ali je pravilno rak na želodcu ali rak želodca (ali oboje)? V SP in SSKJ so med ilustrativnimi primeri rak na želodcu, rak na dojki, rak na pljučih. Zdravniki uporabljajo rak dojke (mislim si, da je to po vzoru iz latinščine, tj. carcinom mammae). V Gigafidi je več primerov rak dojke kot rak na dojki in več primerov rak na želodcu kot rak želodca ...

Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.

Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Aktivna sem na področju zaščite živali. Pred nedavnim sem po elektronski pošti prejela oglas s sledečo vsebino: »IŠČEM ZAVEDNO DOM Tudi Sunny, kot na tisoče drugih, išče čisto svoj, »zavedno« dom.«

Gre za mačko, ki ji pošiljateljica išče stalni dom. Predlagala sem ji, da bi vsebino oglasa spremenila v stalni dom ali kakšen drugi izraz, ki bi bil primeren, brez narekovajev, pa je zavrnila, češ da se ji zdi »jezikovna igrica simpatična« in da ne gre le za stalnost doma, saj se »mačka tudi zaveda, da išče dom« in podobno. Ker razlaga po mojem mnenju ni bila ustrezna, sem ji odgovorila, da se mi zdi zavedanje mačke glede doma čisto etološko vprašanje in kot takšno ni bistveno za oglas, ki bi moral biti pregleden in jasen in vsaj za silo slovnično in slogovno pravilen.

Oglas je ostal isti, mene pa zanima vaše mnenje.

Kako se pišejo odstotki:

19,3 odstokov ali odstotka

12,1 odstotkov ali odstotka

17,9 odstotkov ali odstotka

Skratka: ali se veže število (slovnično) na cela števila ali na število za decimalko?

Večkrat se ustavim ob zagati, ko ne vem, katero obliko pridevnika, izpeljanega iz glagola prenesti izbrati: prenesen ali prenešen. Primer: Datoteka je že uspešno prenesena/prenešena na namizje. Čeprav se zavedam, da je fonetično gledano prva oblika bolj ustrezna, se mi druga zdi nekoliko bolj naravna. Podobno se sprašujem tudi glede pridevnikov iz glagola okrasiti: okrasen/okrašen, izraziti: izrazen/izražen in iz glagola opaziti: opazen/opažen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

• Ta človek je moj dober prijatelj.
• Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

Na šoli smo začeli z oblikovanjem plakata z naborom vaj, ki namenjene sprostitvi itd. Tu smo trčili ob naslednjo dilemo, in sicer: ali naj navedemo na primer: dvignite roke nad glavo, ali dvignite roki nad glavo. Enako je z ostalimi deli telesa: kolena – koleni, noge – nogi.

Božjast je, kot veste, sinonim za epilepsijo. Se pa meni, kot bolniku z epilepsijo, zdi izraz božjast nekoliko zastarel in s slabšalnim prizvokom. To je zgolj moje osebno mnenje, kar še seveda ne odloča o samem statusu besede. V SSKJ-ju ni nobene opombe, kot da bi bil ta izraz zastarel ali slabšalen, medtem ko izraz epilepsija ima opombo za medicinski izraz. Torej sklepam, da je izraz božjast še vedno bolj v rabi kot epilepsija? Že sam izraz božjast pove, da so imeli v preteklosti bogovi prste vmes, ampak danes je vsem jasno, da temu ni tako. Zato se mi zdi ta izraz bolj zastarele narave.

Kaj vi menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?

Ali se (ang.) Hyogo Framework for Action pravilno piše: 1. akcijski načrt iz Hyoga ali 2. akcijski načrt iz Hjoga?

Nagibam se k drugemu, in sicer po analogiji s Kjotom (pri čemer je Kjoto je mesto, Hyogo oz. Hjogo pa upravna enota, tj. prefektura), tj. po Pravopisu (par. 1131).

Zanima me tu prid. oblika -- na spletu se pojavljata:

1. hyoški in

2. hyoški

Npr. vladno gradivo, ki sicer zvenita pravilno (gl. sklop -ški), nisem pa prepričana, da sta tudi slovnično pravilni, namreč zdi se mi, da bi prid. lahko bil hyogovski oz. hjogovski (pa analog. s Togom?) ali celo hyogski oz. hjogski (čeprav zveni sklop -ogski povsem tuje).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Spoštovani, prosim za nasvet glede sklanjanja imena podjetja. Ali se lahko uporablja: (npr. ime podjetja je Lupos, d. o. o.). Primeri:

• Izdali smo novo Luposovo Politiko varnosti pri delu. ALI: Izdali smo novo Politiko varnosti pri delu podjetja Lupos. (*tukaj je tudi sekundarno vprašanje ali se taki dokumenti podjetja tudi pišejo z veliko?)
• Luposov dobrodelni dogodek ALI: Dobrodelni dogodek podjetja Lupos
• Luposova službena identifikacijska kartica ALI: Službena identifikacijska kartica podjetja Lupos

Hvala za odgovor.

So olimpijske igre števni ali neštevni/množinski samostalnik? Kako je prav: sodeloval je na dveh/dvojih olimpijskih igrah?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Velikokrat zasledim rabo besednih povezav naslednji, prejšnji, prvi z besedami dan, jutro, večer v rodilniku, npr. Naslednjega dne smo šli na daljše potovanje. Menim, da je pravilno: Naslednji dan smo šli na daljše potovanje. Ali se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Imam vprašanje. Otroke so včasih popravljali, da se ne sme reči bom bila na morju, na primer. Svojo babico pa slišim reči včasih sem bila delala tam. Zdi se mi, da je škoda, da je ta oblika preteklika izginila. Zanima me, od kdaj ni več pravilna, ali je bil v uporabi tudi tak prihodnjik in ali bi razmišljali o ponovni uvedbi tega časa. Je podoben kot continuous v angleščini ali v romanskih jezikih, kajne?

Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:

• storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
• preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
• ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
• presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili

Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?

Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:

• omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
• prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
• ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno

Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.

Zanima me, kako je s sklanjanjem krajevnega imena Šentjurij, rojstnega kraja Toneta Pavčka. Slovnično je pravilno v Šentjuriju na Dolenjskem, a se je pri krajanih ustalila raba v Šentjurju na Dolenjskem. Zanima me, kateri zapis je pravilen.

Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.