Zadetki iskanja
Vorenc
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
Svetokriški
dvorišče s dvorišče: Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti, de ſo ga mogli na duorishe tož. ed. poſtavit (V, 211)
Svetokriški
okužiti -im dov. okužiti: kadar bi sapovedal lufftu, de ima naſs okushit nedol.? v eni vri vſy bi pomerli ǀ kugo h' tebi ulezhesh, inu cilu lufft okushish 2. ed. ǀ Sapovej lufftu kar prezej okushi 3. ed. Sicilio, inu Fransko deshelo ǀ je eden tiga drugiga okushil del. ed. m ǀ Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti, de ſo ga mogli na duorishe poſtavit, de bi hisho neokusil +del. ed. m ǀ greh je ena nepremagana Kuga, Katera je okushla del. ed. ž to lepo, inu zhisto Krij zhlovesko okužiti se okužiti se: Nej mogozhe v'mej kushnimi prebivat, inu ſe neokushit +nedol. → kuga
Vorenc
Prekmurski
smrdèti tudi smerdèti -ím nedov. smrdeti: Moje rane szmrdijo SŠ 1796, 115; Moje rane szmrdijo TA 1848, 31; pren. gyjzdoſzt, czilou mi ſzmerdis SM 1747, 77; greh, idi .. Czilou mi ſzmrdis BKM 1789, 280; Czilou mi ſzmrdis SŠ 1796, 115
smrdéči -a -e smrdeč: oszipnice .. da je z-mehérov szmrdécsi gnój vöteklo KOJ 1845, 117; V-grob ſzmrdécsi notri pojdes SŠ 1796, 171; kak je on, steroga zdâ z-tvojim szmrdécsim 'zivotom pokrivas KAJ 1870, 137
smrdéči -a -e smrdeč: oszipnice .. da je z-mehérov szmrdécsi gnój vöteklo KOJ 1845, 117; V-grob ſzmrdécsi notri pojdes SŠ 1796, 171; kak je on, steroga zdâ z-tvojim szmrdécsim 'zivotom pokrivas KAJ 1870, 137
Vorenc
smrdeti nedov., F10, foetere, ſmardéti; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; hircosus, -a, -um, kar ſmardy kakòr en koṡel; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; ozaena, vel ozhana, ena hraſta v'noſſi, katera ſylnu ſmardy, hudi ſmardezhi toruvi; peminosus, -a, -um, ſmardezh, kar gardú ſmardy; putere, ſmardéti; sordere, ſmerdeti, ſmetiti; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati
Svetokriški
smrdeti -im nedov. 1. smrdeti: vshe sazhne shivu ſmerdeiti nedol. ǀ ſmerdejti nedol. sazhne, de ty ner blishnishi ga nemorio v'hishi terpèti ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti nedol. ǀ Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti nedol., de ſo ga mogli na duorishe poſtavit ǀ oſsu pravi, ſmerdi 3. ed. Kokar kuga ǀ de ſi lih koshize ſmerdé 3. mn., vener nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe ǀ taku mozhnu Smerdè 3. mn., de S. Bonaventura pravi ǀ grob je bil pokrit s'enem velikem kamenam, ter je she ſmerdel del. ed. m ǀ kugo je imel, inu taku ſmerdu del. ed. m de obedn ga nej hotel pod ſvojo ſtreho imeti ǀ truplu she shiviga Krajla Antiocha ie taku ſmerdelu del. ed. s ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele del. mn. ž 2. čutiti odpor: Ah meni ſemla ſmerdi 3. ed., Kadar Nebu pogledam ǀ celli ſoſeski ſmerdj 3. ed., inu pohujshaine da ǀ de bi ſi lih Bogu, inu ludem ſmerdil del. ed. m ǀ vſe kar na semli do sehmal vam ſe je sdelu lepu, inu dobru, bi vam ſmerdelu del. ed. s
Število zadetkov: 7
Dostopnost