Zadetki iskanja
1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik
2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik
- ráskavo prisl.:
raskavo govoriti
knjiž. speči v razmerju do drugega spečega v istem prostoru: zbudilo ga je smrčanje sospalcev
sòspálka -e [u̯k] ž, člov. (ȍȃ) neobč.
sòspálčev -a -o [u̯č] (ȍȃ) neobč.
spánje na lovoríkah, spáti spánje pravíčnega, spáti véčno spánje, zaspáti spánje pravíčnega, zaspáti [v] véčno spánje
- 1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z, izgovarja se z višjim tonom posnema visok zvok brenčanja žuželk
- 1.1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema visok zvok brnenja električnih, elektronskih, hitro vrtečih se naprav
- 2. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z ponazarja spanje
- 2.1. tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema smrčanje
- 3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok brenčanja žuželk, zlasti komarja
- 3.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok, ki ga oddaja električna, elektronska naprava