Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
smrád -a m smrad: Niki mládi ſzvoj ſzmej vſzmrádi ſzpléſzom odürjáva BKM 1789, 451; Krištavec .. Rastlina razšürja omedlivi smrd AI 1878, 48
Prekmurski
Prekmurski
vònjba -e ž smrad: Büdösség; vonyüja, vonyba KOJ 1833, 153; Tam bode ſztrasna vonyba KM 1783, 209; Grejh kak vonybo odürjávas BKM 1789, 128; v-vonybi brez’ koncza ſze ſzkuziti KM 1783, 286
Prekmurski
vonjǘja tudi vonjǘha -e ž
1. smrad: Büdösség; vonyüja, vonyba KOJ 1833, 153; Od sé puščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10; vüsta stoplov vodov vözaperéjo, odegnévši česnekovo vonjüho AI 1878, 42
2. dišava: kak bi peneze na drágo vunyüjo trosilo AI 1875, br. 2, 8
1. smrad: Büdösség; vonyüja, vonyba KOJ 1833, 153; Od sé puščávane vonjüje je poznan AI 1878, 10; vüsta stoplov vodov vözaperéjo, odegnévši česnekovo vonjüho AI 1878, 42
2. dišava: kak bi peneze na drágo vunyüjo trosilo AI 1875, br. 2, 8
Slovar Pohlinovega jezika
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
iz1 predl., F280, bryton, pytje, is jezhmena; coena cymica, vezherja is ſozhivja; de, od, iṡ, po; e, iṡ, od; ex, is, od; ex lignis imputribilibus, is naſtroſhliviga lejſsá [poznejši pripis neznane roke]; metallicus, -a, -um, is rude; obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe is uſt; panis ex acimis, is tropyn krúh; rosaceus, -a, -um, is róṡh ſturjen; transmontanus, -a, -um, is prég gorrè
Vorenc
nečistost ž, F11, amasius, amator, ẛalubleni, lubi v'nezhiſtoſti; aporia, nezhiſtoſt; aporia, vbuṡhtvu, nezhiſtoſt; coinquinatio, nezhiſtoſt; fornicatio, lotria, kurbaria, lotrovanie, nezhiſtoſt; immunditia, immundicies, ṡkrunoba, nezhiſtoſt, neſnaga; impuritas, neſnaṡhnoſt, nezhiſtoſt; obscoenitas, kurblivoſt, nezhiſtoſt, neſnaṡhnoſt, grobúſt; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt; spurcitia, -ae, neſnaga, ṡkrunoba, nezhiſtoſt; Venus, -ris, ena Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
Vorenc
nesnaga ž, F23, cloaca, ſmardiṡzhe, lyák, jama te neſnage, neſnage otekanîe; faex, -cis, droṡhje, neſnaga, oſtanki; foeditas, gardoba, neſnaga; impolitia, -ae, leinoba, neſnaga; paedor, -oris, neſnaga, ſmrád; proluvies, -ei, meiſtu kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye; ruder, vel rudis, tá neſnaga v'aiṡhilzih; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
Vorenc
sapa ž, F11, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; caros, en terd ſen, enu mozhnu ſpanîe, de ſe li ſama ſapa zhuti; flatus, ſapa, puh; foetor, ſmrád, ſmardèzha ſapa; halitum extremum efflare, to puſlednîo ſapo ſpuſtiti; halitus, -us, ſapa, dihanîe, dahnenîe; interspiratio, ſapo pojemati; pedere, perdéti, ali peṡdéti, kadar ſapa grè na tihim; pneuma, -tis, en púh, ſapa, véter; vapor, -oris, púh, dim, ſapa, para, kadenîe, sopariza
Vorenc
smet ž, F4, peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ṡmety; purgamen, -nis, vel purgamentum, -ti, ſmety, ṡmétanîe, ozhinki; resegmen, -nis, te ſmety, ali mervize od ṡhaganîa, odréṡhik; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
Vorenc
smrad m, F9, foetiditas, ſmrád, ſmardenîe; foetor, ſmrád, ſmardezha ſapa; mephitis, -tis, en ṡhvepleni ſmrád; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe is uſt; pador, ſmrád; paedor, -oris, neſnaga, ſmrád; putor, -oris, ſmrád; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
Vorenc
Vorenc
usta s mn., F40, apthae, mihurzi na vſtih; est in ore omnium, vſim je v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym ſi uſta ṡbriſhujejo; fauces arent, ſo ſuha uſta ali gerlu; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; haesit vox favcibus, tá ſhtima ſe je k'uſtam perlipila; innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló odpréti; inorus, -a, -um, pres uſt, pres gobza; os movere, s'uſtmi merdati; os obturare, uſta ṡamaſhiti; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardezhe is uſt
Vorenc
žveplen prid., F3, mephitis, -tis, en ṡhvepleni ſmrád; sulphuratus, -a, -um, ṡhveplèn; sulphureus, -a, -um, is ṡhvepla, ṡhveplen, ṡhvepen
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
črviv -a prid. črviv: vus je bil zheruiu im. ed. m, inu vshiu ǀ leta shpisha je gnila ratala inu zherviua im. ed. ž ǀ de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu im. ed. s, inu ſmerdezhe mertuaſku truplu leshalu ǀ ſmrad ene zhervive rod. ed. ž merhe ǀ je bil Lazaruſa zherviviga tož. ed. m ži., is groba poklizal ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo, inu zhervivo tož. ed. ž vodò ſo pyli ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive im. mn. ž ratale ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue tož. mn. ž ſo bile sa volo te bolesni tiga raka ǀ bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive tož. mn. ž gnile hrushke
Svetokriški
dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski
Svetokriški
duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
Svetokriški
iz predl. I. z rod. 1. iz: ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ is'priatela, bò vaſs nepriatel ratal ǀ Vni Capitan js Capharnaua ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti 2. z, tj. od zgoraj navzdol: Crucifix kateri je bil na bari ſname rokè is krisha 3. zaradi: letu neſturite is Firbiza, ampak iz andohti ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave v' greh padete II. z or. z: ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ Ie bil lascaris eniga Grofa is imenam Peter vbyl ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila → z2, → z1
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 152
Dostopnost