Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.
Svetokriški
Bakhus -a m osebno lastno ime Bakh: de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina
Svetokriški
baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.
Svetokriški
boljši -i prid. primer. boljši: nej nezh bulshi im. ed. m kakor en merlizh ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi im. ed. s vinu nashli ǀ nihdar nebodete bulshiga rod. ed. m Mojstra neshli ǀ nej na ſvejtu bulshi rod. ed. ž arznie ǀ jest vam nevem bulshi rod. ed. ž erbshzhine sapuſtiti ǀ nezh bulshiga rod. ed. s nej, kakor srezha ǀ nihdar bulſhiga rod. ed. s, inu shiharniſhiga mesta ſe nenajde ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi tož. ed. m, inu lepshi samerkajte ǀ bushi tož. ed. m kup ſturite ǀ Bug ij nebode bulshi tož. ed. ž pamet dal ǀ nej ste nezh bulshi im. mn. m Kakor shiuina nepametna ǀ Nezh bulshi im. mn. m nej ſo bilij Babilonerij ǀ nej na ſvejtu bulshih rod. mn. ludy ǀ de nikuli bulshih rod. mn., inu bogatishih lejt nebote imeli ǀ te bulshi tož. mn. ž ſpishe v'almaro skrijeta presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi im. ed. m kup ǀ Ta ner bulshi im. ed. ž kupzhia ǀ katera je ta ner bulshi im. ed. ž taiſta je uredna povikshena biti ǀ Tu kar od ſvoje nature je tu nerbulshi im. ed. s ǀ en ſod tiga ner bulshiga rod. ed. s vina ǀ kadar nar bulshi rod. ed. ž vole je bila ǀ blagu vkupaj ſpràulate sa vaſhe otroke, inu na tu nar bulshi tož. ed. s posabite ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi tož. ed. s, inu shlahtnishi vkrasti ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem or. ed. s vinom napolniti ǀ is katere deshele ſo ner bulshi im. mn. m telleta koshlizi, jerebize, is katere vode ſo ner bulshi im. mn. ž ribe ǀ Ti greshnik, ti greshniza ſi vſelei pokoren hudizhom, kir tajſtoh volo dopernashash, kakor tvoih nerbulshih rod. mn. priatelou
Svetokriški
buča -e ž buča, tj. plod rastline Cucurbita pepo: na ſtran obeſſi eno votlo buzho tož. ed. (V, 75) ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe tož. mn., kumare, zhebu, inu zheſsen (II, 541) Morda ← vlat. buttia, klas. lat. buttis ‛sod’
Svetokriški
Dagon -a m osebno lastno ime Dagon: Sakai ta Malik Dagon im. ed., inu ta Arca, ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ Ali ſakaj ta pervikrat Dagan im. ed. ſi nei bil glave, inu roke polomil ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli, inu taiſto v'Tempel Boga Dagoma rod. ed. poſtavili ǀ Angel Boshij Dagona tož. ed. s' Altarja dol vershe Dagón, prednjeazijski bog rodovitnosti, polbog Filistejcev (SP Sod 16, 23, 1 Mkb 11,4)
Svetokriški
Dalila -e ž osebno lastno ime Dalila: Dalila im. ed. je bila ſapelala ſamſona ǀ v' krili te nesramne Dalile rod. ed. ǀ kadar porej shtriki te lubesni pruti Dalili daj. ed. ǀ ſe je bil ſalubil v'leto Philiſtersko sheno Dalilo tož. ed. ǀ ſa volo nezhiſtoſti, katero je tribal s' Dalilo or. ed. Dalíla, Filistejka, ki je zapeljala Samsona, mu ostrigla lase in tako odvzela moč (SP Sod 16,4).
Svetokriški
dol prisl. dol: s'trona dol ſtopi ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ s'tiga perdelika Nazarenſkiga doll vſamen → dole, → doli
Svetokriški
Gedeon -a m osebno lastno ime Gideon: General Gedeon im. ed. je bil vkupaj spravil dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ s' to trobento Gedaon im. ed. je bil premagal tu greshnu meſtu Jericho ǀ gdu nevej de tudi ſaine krajla Næbukadonoſoria … Generala Gedeona rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile ǀ je bil eniga Angela poslal, de bi Gedeonu daj. ed. povedal Gideón, lat. V Gedeon, eden velikih sodnikov (SP Sod 6,11)
Svetokriški
Jael -e ž osebno lastno ime Jaela: S' tem sheblam Jael im. ed. je bila prebila glavo Siſaru (V, 320) ǀ ſe puſte ſapelati … kakor ſiſara od Ieielle rod. ed. (II, 439) Jaéla, hebr. Jael (SP Sod 4,18); → Jahel
Svetokriški
Jefte -a in nepreg. m osebno lastno ime Jefte: kadar tu shlishi Iephte im. ed. ǀ sa volo ſmerti te nedolshne Hzhere Generala Jephte im./rod. ed. ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga Generala Iephte im./tož. ed. ǀ nad Hzerio Generala Jephta rod. ed. ǀ ſe sazhneo grevat de Iephta tož. ed. ſo s'nyh mesta ſtepli Jéfte, lat. V Iephte, izraelski vojskovodja (SP Sod 12,7, Heb 11,32)
Svetokriški
Jotam m osebno lastno ime Jotam: Lepa je taiſta pergliha, katero je bil ſmislil Jotam im. ed. v' Bukvah teh Rihterjeu samerkano. Je djal Jotam im. ed., de en dan Driveſſa ſo bila ukupaj prishla, de bi eniga Krajla ſi isvolile (IV, 91) Jotám, lat. V Iatham, gr. Ἰοαϑάμ, najmlajši Jerubaalov sin (SP Sod 9,5)
Svetokriški
lodrica -e ž manjši, sploščen sod: ty ſtarishi vezh skarbè, de ena lodriza im. ed. vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli (I/2, 158) ǀ jeſt nejſim nikuli bral, de bi ludje navado imeli merlizhom v' roko poſtavit eno moshno danariou, ali pak en shakel kruha, ali pak eno lodrizo tož. ed. vina (V, 415) Manj. izposojenke iz srlat. luter ‛vrsta posode’. Pleteršnik navaja, da lodríca drži 20 do 40 bokalov (tj. 30 do 60 l) in da se navadno rabi za tovorjenje. Drugi pomen pri Pleteršniku je ‛večji vinski sod, ki drži do 20 kvinčev’, tj. do 1680 l.
Svetokriški
Salmana m osebno lastno ime Calmuna: Krajl Zebee; inu ſalmana im. ed., dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila (II, 356) Calmuná, lat. V Salmona, midjanski kralj (SP Sod 8,5)
Svetokriški
Samson -a m osebno lastno ime Samson: S'kuſi poſt Samſon im. ed. je bil ſvoio nepremagano muzh udubil ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni ſamſon im. ed. v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ En dan pride Sanſon im. ed. v'tu meſtu Gaza pruti vezheru, ter grè veno oſhtario ǀ Dalila je bila ſapelala ſamſona tož. ed. ǀ leta je feratala Mosha, kakor Dalida Samſona tož. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu. Muzh v' ſamſonu mest. ed. Sámson, lat. V Samson, gr. Σαμψών (SP Sod 13,24, Heb 11,32); → Sampson
Svetokriški
Sisara -a m osebno lastno ime Sisera: ſe puſte ſapelati … kakor ſiſara im. ed. od Ieielle ǀ Krajl Siſara im. ed. nej zhakal ſmerti is roke te shene Jahel ǀ S' tem sheblam Jael je bila prebila glavo Siſaru daj. ed. ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla tiga neuſmileniga Generala ſiſara tož. ed. ǀ Debora pò tem kir ie bila ubila tiga neuſmileniga, inu neverniga Siſara tož. ed. ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo zhes Sisara tož. ed. vojskovati Siserá, lat. V Sisara (SP Sod 4,2), poveljnik kanaanske vojske; → Sesera
Svetokriški
sladak -dka prid. 1. sladek: kadar ta grosd je mehak, inu ſladak im. ed. m ǀ Lepa, inu slatka im. ed. ž je tuoja shtima ǀ Zhudna je bila Manna, sakaj tem pravizhnim je bila nuzna, inu ſlatka im. ed. ž, tem greshnim pak grenka, inu shkodliua ǀ vinogradi ſo polni slatkiga rod. ed. s grosdia ǀ bo dober, inu ſladak tož. ed. m ſad perneſla ǀ Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi imenovanem, je ta slatki tož. ed. m dol. grosd pernesla ǀ Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku tož. ed. s grosdie perneſſil ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem or. ed. s ǀ de bi slatke im. mn. ž bile kakor med, inu zukar ǀ vſaj de bi bile zukrene, sakaj k'tem slatkim daj. mn. rezhem ſo silnu nagneni 2. okusen: Kadar ta slatki im. ed. m dol. kruh s'Nebeſs ym je doli padal ǀ misly bo tudi dobru vinu noter, dokler je taku lepa maiolika, pokuſi eno kaplo, vidi de je slatku im. ed. s ǀ samerka v' kakorshno shkodo taiſti glaſſiki slatkiga rod. ed. s vina ſo njo perpravili ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga rod. ed. s vina perpelal ǀ ta tardi glaſh Chryſtal bò veno slatko tož. ed. ž, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kir je tu ſlatku tož. ed. s mleku ſeſal ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke im. mn. ž ſo lete shpishe ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh rod. mn. shpijsh ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke tož. mn. ž shpishe vſhiuat ǀ Dobre shpishe, inu slatke tož. mn. ž/s vina ſo sanizhuvali 3. prijeten, prijazen: sladak im. ed. m, inu vſmilen je tem kateri njega lubio ǀ sakaj Moj slatki im. ed. m dol. Jesus ti ſe taku mozhnu plakash ǀ Moj ſlatki im. ed. m dol. zartani Ieſus ǀ sdaj je ratala veſsela, inu ſlatka im. ed. ž ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade tu slatku im. ed. s Imè Ieſus ǀ En Orpheus, kateri s' zitro ſvojga slatkiga rod. ed. s govorjena ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku tož. ed. s Reishnu Telu prejel ǀ pò tyſtem slatkem or. ed. m piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ s'tem slatkem or. ed. s olam gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ lushti toga meſſa, kateri od sunej se vidio veſſili, inu slatki im. mn. m ǀ Oh koku slatke im. mn. ž ſo tvoie beſſede ǀ ſlatke im. mn. ž nam naprej prideio vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ sazhne natakat glashike slatkih rod. mn. beſſedij ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu daj. ed. s, inu nerſuèteshimu Imenu bosh imel ǀ David de bi naſs potroshtal govorij te slatke tož. mn. ž beſsede ǀ Morebiti ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te ſlatke tož. mn./dv. ž/s imena Iesus, Maria ǀ s' ſmeiham, s' slatkimi or. mn. beſſedami 4. sladek, tj. ki ne vsebuje soli: morska uoda je bila slatka im. ed. ž ratala primer.> njemu ſe sdj lahkeishi inu slatkejshi im. ed. m ta ſtrupeni, greh ǀ ali vener veliku slatkeshi im. ed. s je S. Rus. T. ǀ Oh koku slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi im. mn. ž ſo mojm vſtam, inu garlu kakor med → skorja, → voda
Svetokriški
sod -a m sod: ſakaj tudi eden s'ſvojga laſtniga domazhiga ſoda rod. ed. ſe opijani ǀ Jeſt bi mogal ta ſvejt perglihat temu shpiz polnimu ſodu daj. ed. ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod tož. ed. ſlatkiga vina perpelal ǀ ta ſod tož. ed. ſo po plazu valali ǀ vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu rod. mn. vina je gori shlu
Svetokriški
Tabor m zemljepisno lastno ime Tabor: Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor im. ed. ǀ kadar bi jeſt bil to gnado imel na hribu Tabor im. ed. ſe najti ǀ Chriſtus na hribi Tabor im. ed. je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal ǀ Ieſus enkrat Petra, Iacoba, inu Ioanneſa na ta hrib tabor im. ed. je pelal ǀ Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor im. ed. ǀ kadar je hotel na hribi Thabor im. ed. eno utto ſydat Tábor, gora v Galileji (SP Sod 4,6)
Svetokriški
Tamnata ž zemljepisno lastno ime Timna: enkrat ta Mozhni Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata im. ed. Tímna, lat. V Thamna, gr. Θαμνάϑα, mesto, v katerem si je Samson izbral ženo (SP Sod 14)
Število zadetkov: 23