Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
agènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik: zavarovalniški ali zavarovalni agent; modni, turistični, športni agent / prodajni agent kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu: izkušen agent za šivalne stroje
// samostojni posredovalec poslov: borzni agent; nepremičninski agent / trgovski agent
2. zaupni sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu; sodelovanje, stik z vladnimi agenti / dvojni agent; agent provokator
SSKJ²
almanáh -a m (ā)
publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: društvo je ob obletnici izdalo almanah; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha
♦ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
SSKJ²
almanáhovec -vca m (ā)
sodelavec almanaha:
SSKJ²
asistènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent
♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
SSKJ²
čásnikar -ja m (ȃ)
poklicni sodelavec časopisa: časnikar pri Delu je; časnikarji in fotoreporterji so obsuli kozmonavta
SSKJ²
čbéličar -ja m (ẹ̑)
sodelavec almanaha Kranjska čbelica: Prešeren je najpomembnejši med čbeličarji
SSKJ²
dáničar -ja m (ȃ)
sodelavec lista Danica ilirska: Gajevi daničarji
SSKJ²
dejánjevec -vca m (ȃ)
sodelavec revije Dejanje: nazori dejanjevcev
SSKJ²
désni -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko
● ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično konservativen: desni socialdemokrati; proteste so organizirale desne skupine; desno krilo stranke
♦ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
    désno prisl.:
    desno usmerjeni politiki; voziti desno
SSKJ²
diréktor1 -ja m (ẹ́)
uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: izvoliti direktorja; določiti, pog. postaviti koga za direktorja; gimnazijski direktor ravnatelj; direktor gostinskega podjetja upravnik; razpisati mesto direktorja; pomočnik direktorja / generalni direktor; komercialni, tehnični direktor; direktor radijskega programa
♦ film. direktor filma odgovorni organizacijski in finančni vodja pri snemanju posameznega filma; direktor fotografije filmski sodelavec, ki je odgovoren za kvaliteto posnetkov
SSKJ²
dnévnikovec -vca m (ẹ̑)
sodelavec časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: med nastopajočimi novinarkami in novinarji so se dnevnikovci odlično odrezali; dnevnikovci in večerovci
// bralec, zlasti zvesti, časopisa Dnevnik ali Nedeljski dnevnik: na prireditev je bilo prijavljenih 830 najzvestejših dnevnikovcev
SSKJ²
domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
    domáče prisl.:
    prav domače se je vedla; po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku; biti po domače sprejet / Janez Kotar, po domače Maček
    ●     ekspr. tista proslava je bila – po domače rečeno – krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti
    domáči -a -e sam.:
    vsi domači so mu pomrli člani družine; prinesi merico domačega! doma pridelanega vina; pog. navija za domače domače tekmovalce
SSKJ²
dominsvétovec -vca m (ẹ̑)
sodelavec revije Dom in svet: lirika dominsvetovcev
SSKJ²
ekstêren -rna -o prid. (ȇ)
ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji: eksterni sodelavec / eksterni učenec nekdaj učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole
♦ šol. eksterni zavod učni zavod, kamor prihajajo učenci samo k pouku in ne stanujejo v njem
SSKJ²
faktótum -a m (ọ̑)
knjiž. kdor je pripraven, uporaben za vsako delo: biti faktotum v uradu / dolga leta je bil njegov faktotum nepogrešljiv, najožji sodelavec
SSKJ²
glásnikovec -vca m (ȃ)
sodelavec lista Slovenski glasnik:
SSKJ²
honorárec -rca m (ȃ)
pog. honorarni sodelavec ali uslužbenec: honorarci predavajo na večerni šoli; honorarec v računovodstvu
SSKJ²
honoráren -rna -o prid.(ȃ)
ki ni vezan na redno delovno razmerje: honorarni sodelavec, uslužbenec / iskati honorarno zaposlitev / honorarna ura
    honorárno prisl.:
    popoldne dela honorarno
SSKJ²
izdajálec -lca [izdajau̯ca] m (ȃ)
1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalca; ta človek je izdajalec in denunciant / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec
2. nav. ekspr. kdor do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalec prijateljstva / izdajalec domovine, naroda
3. zastar. izdajatelj: izdajalec časnika
SSKJ²
konfidènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
nav. slabš., za idejne in politične nasprotnike zaupen sodelavec, zaupnik politične, vojaške obveščevalne službe: podatke mu dajejo vtihotapljeni konfidenti; policijski, vladni konfident; agenti, konfidenti in denuncianti
Število zadetkov: 52