Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
slanọ̑st, f. die Salzigkeit, Cig., Jan., Krelj; Kadar pak sol slanost zgubi, s čim se bo solilo? Dalm.
Pleteršnik
slanóta, f. der salzige Geschmack, die Salzigkeit, Jan.; ako sol slanoto izgubi, s čim se bo solilo? Krelj.
Pleteršnik
sọ̑ł, solȋ, f. das Salz; kuhinjska s., das Kochsalz; živinska s., das Futtersalz; morska s., das Meersalz; varjena s., das Sudsalz; kamenita (kamena, kamenena) s., das Steinsalz; Štefanja s. = na sv. Štefana dan blagoslovljena sol, Npes.-K.; lužna s., die Pottasche, DZ.; grenka s., das Bittersalz, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); Glavberjeva s., das Glaubersalz, Cig., Jan., Cig. (T.); bljuvna s., der Brechweinstein, Cig., Jan., Strp.; zlata s., das Goldsalz, Cig.; dvojna s., das Doppelsalz, Nov.-C.; trojna s., das Tripelsalz, Cig. (T.); vsem je kakor sol očem, er ist allen verhasst, Cig.; — babja sol = solika, babje pšeno, Dict.; — der Witz: brez soli, witzleer, Cig.; pesmi brez soli, Preš.; der Verstand: Kdor urne roke, sol v glavi ima, V nesreči si vsaki pomagat' zna, Preš.
Pleteršnik
solár, -rja, m. 1) der Salzhändler, der Salzverkäufer; ponuja kakor solar sol, Lašče-Levst. (Rok.); brez denarja do solarja, brez soli domov, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Salzbereiter, Cig.; — 2) = solnica, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
solárja, f. der Salztrog (koritce, kamor se ovcam vsiplje sol), (prim. it. saliera, Salzfass), Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Pleteršnik
sołník, m. 1) der Salzbehälter (in der Küche), BlKr.; — das Salzfass, Meg., Dol.-M.; — 2) der Salzstein, Cig., Jan.; — 3) = sir, ki ga planinec da trgovcu za sol, Bolc-Erj. (Torb.); — 4) die Salzgrube, SlN.-C.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
ukrotíti, -ím, vb. pf. zahm machen, bezähmen; — besänftigen; bändigen; — überwältigen, bezwingen, zu Paaren treiben; — ukročena sol, das Neutralsalz, Cig., Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
Pleteršnik
vẹ̑k 2., m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.-Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
Pleteršnik
vȓhu, I. adv. oberhalb, darüber, darauf; vrhu položiti, dejati, Dol.; — Kristusa vrhu (namr. na osla) posadijo, Krelj, Dalm.; razdejal je mesto ino je vrhu sol sejal, Dalm.; — II. praep. c. gen. oberhalb, über, Hip. (Orb.), nk., Dol.; en kamen vrhu drugega, Trub.; vrhu njega, Dalm.; gre vrhu morja, Trub.; vrhu groba, Dict.; — vrhu tega, obendrein, überdies, nk.
Pleteršnik
začíniti, -čȋnim, vb. pf. 1) (eine Speise) abfetten, abschmalzen, (vermachen), Mur., Cig., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; nima s čim začiniti si skuhe, jvzhŠt.; — würzen, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; z. s čebulo, Cig.; z. s soljo, ogr.-C.; kadar pak sol vek izgubi, s čim to bote začinili? Trub.; dobro začinjen, würzereich, Cig.; — tudi: začiníti, jvzhŠt., ogr.; — 2) z. komu, jemanden verhexen, Jan. (H.).
Pleteršnik
zéməljn, adj. Erd-: zę̑meljni razpok, die Erdkluft, Cig.; zemeljna sol, das Erdsalz, Cig.; zemeljna dela, Erdarbeiten, DZ.
Pleteršnik
žveplę̑n, adj. Schwefel-, schwefelig; žepleni cvet, die Schwefelblume, Erj. (Min.); žeplena kislina, die Schwefelsäure, Jan., Cig. (T.); žeplena sol, das Schwefelsalz, Cig. (T.); žvepleni vrelec, die Schwefelquelle, Jes.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
kàmeni -a -o prid.
1. kamnit: Kamena tábla KAJ 1870, 7; Tvoj pét rán meni da bode Meſzto te goré kamene SŠ 1796, 162; Boug je na dvei kameni Tabli ſzvojo ſzvéto zápoved gori napiſzao TF 1715, 12; na dvej kameni Tábli ſzpiſzano deſzétero zapouvid vo dáo KM 1796, 38; Bilou je pa tam séſzt kameni vejder KŠ 1771, 268; da bi ne molili bolvane, medene i kamene KŠ 1771, 783; da bi ſze kak na kamena mejſzta ne namerili KŠ 1771, 426; nej, na kameni táblaj, nego na KŠ 1771, 533; ſzpremini Na vino voda vkameni, Séſzt vejdraj BKM 1789, 54; pren. vzemem ſzrcé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; Razmécsi nam okorna, Trda ſzrczá i kamena BKM 1789, 118
2. v zvezah: kameni oli nafta: Kameni-oli je rada gorljiva tekočina AI 1878, 55;
kamena bajca kamnolom: je szkrita ta bogata kamena bajca KAJ 1870, 80;
kamena sol kamena sol: Kühinjska ali kamena sol se AI 1878, 54
1. kamnit: Kamena tábla KAJ 1870, 7; Tvoj pét rán meni da bode Meſzto te goré kamene SŠ 1796, 162; Boug je na dvei kameni Tabli ſzvojo ſzvéto zápoved gori napiſzao TF 1715, 12; na dvej kameni Tábli ſzpiſzano deſzétero zapouvid vo dáo KM 1796, 38; Bilou je pa tam séſzt kameni vejder KŠ 1771, 268; da bi ne molili bolvane, medene i kamene KŠ 1771, 783; da bi ſze kak na kamena mejſzta ne namerili KŠ 1771, 426; nej, na kameni táblaj, nego na KŠ 1771, 533; ſzpremini Na vino voda vkameni, Séſzt vejdraj BKM 1789, 54; pren. vzemem ſzrcé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; Razmécsi nam okorna, Trda ſzrczá i kamena BKM 1789, 118
2. v zvezah: kameni oli nafta: Kameni-oli je rada gorljiva tekočina AI 1878, 55;
kamena bajca kamnolom: je szkrita ta bogata kamena bajca KAJ 1870, 80;
kamena sol kamena sol: Kühinjska ali kamena sol se AI 1878, 54
Prekmurski
sól tudi sóu solí ž sol: Sal Szou KMS 1780, A8; Kühinjska ali kamena sol AI 1878, 54; Dobra je Szou KŠ 1771, 221; tü nehámo edno ſzou SIZ 1807, 6; i vſzáki áldov ſze z-ſzoljouv bode ſzoli KŠ 1771, 132; pren. Vi ſzte ſzou zemlé KŠ 1771, 14; Rejcs vaſa vſzigdár vu miloſcsi naj bode zſzoljouv zacsinyena KŠ 1771, 610
Prekmurski
Prekmurski
súnce -a s sonce: Szuncze KMS 1780, A3; Sol Szuncze KMS 1780, A7; gda je 'ze ſzuncze zajslo KŠ 1754, 200; Ar liki je gori zislo ſzuncze KŠ 1771, 745; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; nap (szunce) AIN 1876, 10; doklen zarán stáne, lêpo sunce BJ 1886, 7; i ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Szuncza, i mejſzecza nej trbej BKM 1789, 431; Csuduj bár szuncza szvetlo szprávo KAJ 1848, 7; Ka je szunca toplôcsa nárasztvo goriobüdila AI 1875, kaz. br. 8; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od sunca, mêseca BJ 1886, 3; ka, liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 261; Boug ſzuncze ſzvoje vcſini gori ſzhájati na hüde ino dobre KŠ 1754, 168; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini KŠ 1771, 17; je ſztvouro Boug ſtrti dén ſzuncze KM 1796, 4; Vſzunczi oblecsene 'zené KM 1796, 766; I bodo znamejnya vu ſzunczi KM 1796, 243; [Mačka] liže se neprehenjano i se rada na sunci segreva AI 1878, 9; pren. Szuncze nébe, Ágnecz bosi SM 1747, 91; Idi ſzi, drügo ſzuncze, Moj Jezus, gori zide KŠ 1754, 250; Bojdi moje Düse Szncze BRM 1823, 9; Gda bi nam zaidti melo 'zitka szuncze KAJ 1848, 7; tak je i on od pravicze ſzuncza naj globſe piſzao KŠ 1771, 262
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 74
Dostopnost