člôvek -éka m ed. in dv. (ó ẹ́)
1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti: človek in narava; človek se rodi, umrje; te živali se bojijo človeka; anatomija človeka; razlika med človekom in živaljo
2. oseba ne glede na spol ali oseba moškega spola: neki človek stoji pred vrati; ta človek ni priljubljen; našel sem človeka, ki me razume; bližal se je neki bradat, visok človek; pri mizi je prostora še za dva človeka / ekspr. ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve / kot nagovor: človek, kaj pa misliš; ali te ni sram, človek božji / človeka vredno življenje
// s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: dober človek to rad stori; boj se hinavskega človeka; pameten, pošten človek; star človek tega ne more razumeti / star. popotni človek popotnik / v povedni rabi: čustven, izobražen človek je; saj ni ravno lahkomiseln, slab človek; postal je čisto drug človek
// s prilastkom oseba kot nosilec časovno, krajevno ali kako drugače povezane skupine: mišljenje evropskega, renesančnega človeka; biti kmečki, mestni človek; slovenski človek / gledališki, poslovni človek / skrb za delovnega človeka
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti: bodi človek in ne živina; to je človek, to je mož; ni vreden, da se imenuje človek; v vsakem človeku je nekaj človeka
4. nar., s svojilnim zaimkom (zakonski) mož: kje pa je tvoj človek
5. v zaimenski rabi izraža nedoločeno, katerokoli osebo: hudo je, če človek nima strehe; človek mora potrpeti, pa gre; star. tej ženski ni da bi človek verjel / človek bi rad vedel, kaj bo iz tega; človeku je žal, da nismo vsega opravili / človek bi dejal, da to ni res / ekspr. živ človek ga ni več videl nihče
● v tujini je srečal domačega človeka pripadnika iste države, rojaka; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. to je naš človek privrženec, somišljenik; prvi človek po bibliji Adam; naš oče je človek starega kova v vsem se drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; ekspr. vse sta si rekla, samo človek ne z zelo grdimi izrazi sta se zmerjala; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; obleka dela človeka kdor se lepo, izbrano oblači, ima večji ugled, dela boljši vtis; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. človek človeku volk ljudje lahko namerno zelo škodujejo drugim ljudem
♦ antr. pleistocenski človek; človeku podobne opice; igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest; pravn. pravice človeka pravice, ki pripadajo človeku ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost; prim. ljudje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož
SSKJ²
nàš náša -e zaim. (ȁ á)
1. izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: naš avto, vrt; naša vas; to je naše / naše oči
// izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina: govorimo o našem slovstvu / silvestrovali smo v našem kulturnem domu; od naših športnikov smo več pričakovali
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: naš namen; naša hvaležnost, skrb; naše veselje
// izraža razmerje med to skupino in okolico: naš razvoj; naš ugled je zrasel
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: naši otroci, predniki; naša teta / naši znanci / naš jezik, narod / naša domovina / nar. naš ata so rekli
4. izraža izhajanje od te skupine: naš predlog; naše pismo poslancu / kot vljudnostna fraza ob smrti naše sožalje
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino: to je naš vlak; naše omizje
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: naš Triglav; naše morje / dela za našo stvar / to je naš človek privrženec, somišljenik
7. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: junak našega romana je v sebi razdvojen; v našem predavanju se bomo dotaknili tudi vprašanja estetike / naša povest se začenja v krčmi
// vznes., v vladarskih razglasih moj: v desetem letu našega vladanja
8. pri štetju let, v zvezi naše štetje izraža, da se izhodiščno leto veže z nastopom krščanstva: naše štetje se razlikuje od mohamedanskega / našega štetja ali po našem štetju; pred našim štetjem
● umetnost našega časa sedanjega; v naših časih je bilo drugače ko smo bili še mlajši; knjiž. v našem primeru ne gre za krivdo v primeru, ki ga obravnavamo; ekspr. v mladosti je ves svet naš se ne zavedamo nobene omejitve; pog. danes boš naš naš gost; pog. tat bo kmalu naš ga bomo kmalu ujeli; prisl.:, pog. govoriti po naše v jeziku, ki je tu v rabi; sam.: naši so zmagali naši vojaki, športniki; ali boš kaj obiskal naše moje sorodnike, svojce; tu ni nič našega naše lastnine; hodi po našem po našem svetu; prim. moj, najin
1. izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: naš avto, vrt; naša vas; to je naše / naše oči
// izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina: govorimo o našem slovstvu / silvestrovali smo v našem kulturnem domu; od naših športnikov smo več pričakovali
2. izraža splošno pripadnost tej skupini: naš namen; naša hvaležnost, skrb; naše veselje
// izraža razmerje med to skupino in okolico: naš razvoj; naš ugled je zrasel
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: naši otroci, predniki; naša teta / naši znanci / naš jezik, narod / naša domovina / nar. naš ata so rekli
4. izraža izhajanje od te skupine: naš predlog; naše pismo poslancu / kot vljudnostna fraza ob smrti naše sožalje
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino: to je naš vlak; naše omizje
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: naš Triglav; naše morje / dela za našo stvar / to je naš človek privrženec, somišljenik
7. knjiž. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost: junak našega romana je v sebi razdvojen; v našem predavanju se bomo dotaknili tudi vprašanja estetike / naša povest se začenja v krčmi
// vznes., v vladarskih razglasih moj: v desetem letu našega vladanja
8. pri štetju let, v zvezi naše štetje izraža, da se izhodiščno leto veže z nastopom krščanstva: naše štetje se razlikuje od mohamedanskega / našega štetja ali po našem štetju; pred našim štetjem
● umetnost našega časa sedanjega; v naših časih je bilo drugače ko smo bili še mlajši; knjiž. v našem primeru ne gre za krivdo v primeru, ki ga obravnavamo; ekspr. v mladosti je ves svet naš se ne zavedamo nobene omejitve; pog. danes boš naš naš gost; pog. tat bo kmalu naš ga bomo kmalu ujeli; prisl.:, pog. govoriti po naše v jeziku, ki je tu v rabi; sam.: naši so zmagali naši vojaki, športniki; ali boš kaj obiskal naše moje sorodnike, svojce; tu ni nič našega naše lastnine; hodi po našem po našem svetu; prim. moj, najin
SSKJ²
našínec -nca m (ȋ)
zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki
zastar. privrženec, somišljenik: zborovanja so se udeležili številni našinci / ponemčeni našinci rojaki
SSKJ²
paladín -a m (ȋ)
1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini
2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke
1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini
2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke
Pravopis
paladín -a m, člov. (ȋ) kralj in njegovi ~i; neobč. vnet ~ opozicijske stranke privrženec, somišljenik
SSKJ²
simpatizêr -ja m (ȇ)
kdor simpatizira s kom; pristaš, somišljenik: pridobil je nekaj simpatizerjev; simpatizer partizanov; člani in simpatizerji
kdor simpatizira s kom; pristaš, somišljenik: pridobil je nekaj simpatizerjev; simpatizer partizanov; člani in simpatizerji
Pravopis
simpatizêr -ja m s -em člov. (ȇ) privrženec, somišljenik
simpatizêrka -e ž, člov. (ȇ) privrženka, somišljenica
simpatizêrjev -a -o (ȇ)
simpatizêrka -e ž, člov. (ȇ) privrženka, somišljenica
simpatizêrjev -a -o (ȇ)
SSKJ²
Pravopis
somíšljenec -nca m s -em člov. (ȋ) redk. somišljenik
somíšljenka -e ž, člov. (ȋ) redk. somišljenica
somíšljenčev -a -o (ȋ) redk.
somíšljenka -e ž, člov. (ȋ) redk. somišljenica
somíšljenčev -a -o (ȋ) redk.
SSKJ²
somíšljenik -a m (ȋ)
kdor ima enake, iste nazore, enako, isto prepričanje kot kdo drug: biti v stiku s somišljeniki; srečati v zaporu politične somišljenike / pridobival si je somišljenike privržence
kdor ima enake, iste nazore, enako, isto prepričanje kot kdo drug: biti v stiku s somišljeniki; srečati v zaporu politične somišljenike / pridobival si je somišljenike privržence
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
somíšljenik -a m
kdor ima skupaj s kom enake nazore, enako prepričanje
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: privrženec
Pleteršnik
SSKJ²
somíšljeništvo -a s (ȋ)
dejstvo, da je kdo somišljenik: družilo ju je prijateljstvo in somišljeništvo; obdolžili so ga somišljeništva s svobodomisleci
dejstvo, da je kdo somišljenik: družilo ju je prijateljstvo in somišljeništvo; obdolžili so ga somišljeništva s svobodomisleci
SSKJ²
trabánt -a m (ā á)
1. astron. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta; satelit: Jupitrovi trabanti
2. knjiž. stalen spremljevalec: prišla je dama s svojimi trabanti; zvesti trabanti
// somišljenik, privrženec: tako hočejo on in njegovi trabanti; poslušni trabanti
3. publ. formalno samostojna država, vlada, politično, gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: razvite države in njihovi trabanti
4. nekdaj telesni stražar pomembne osebe: doža sta spremljala dva trabanta; kraljev sprevod s trabanti
5. tip osebnega avtomobila nemške tovarne iz Zwickaua: trabant in wartburg
1. astron. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta; satelit: Jupitrovi trabanti
2. knjiž. stalen spremljevalec: prišla je dama s svojimi trabanti; zvesti trabanti
// somišljenik, privrženec: tako hočejo on in njegovi trabanti; poslušni trabanti
3. publ. formalno samostojna država, vlada, politično, gospodarsko podrejena močnejši državi, vladi: razvite države in njihovi trabanti
4. nekdaj telesni stražar pomembne osebe: doža sta spremljala dva trabanta; kraljev sprevod s trabanti
5. tip osebnega avtomobila nemške tovarne iz Zwickaua: trabant in wartburg
Število zadetkov: 16
Dostopnost