Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
bábji bábja bábje pridevnik [bábji]
    1. neformalno, slabšalno ženski
      1.1. neformalno, slabšalno ki kaže, izraža lastnosti, ki se stereotipno pripisujejo ženskam
STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba
Celotno geslo eSSKJ
bám in bàm medmet
    1. posnema srednje visok zvok zvona
    2. posnema glasen, kratek zvok pri streljanju s puško, pištolo
    3. ponazarja nenadno, hitro pojavitev česa
ETIMOLOGIJA: v 1. pomenu domača imitativna beseda, ki posnema zvok srednje velikega zvona, v drugem prevzeto iz angl. imitativne besede bam
Celotno geslo eSSKJ
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
bombáževec bombáževca samostalnik moškega spola [bombáževəc]
    iz botanike kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: bombaž
ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
Celotno geslo eSSKJ
brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]
    1. stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
      1.1. stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, še ni izčrpano ali se zdi neizčrpno
      1.2. stanje, lastnost česa, da ga nič ne omejuje, zadržuje
    2. ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
Celotno geslo eSSKJ
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
Celotno geslo eSSKJ
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]
    1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
    2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto
      2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Celotno geslo eSSKJ
gregorijánski gregorijánska gregorijánsko pridevnik [gregorijánski] STALNE ZVEZE: gregorijanski koledar, gregorijanski koral
ETIMOLOGIJA: po papežu Gregorju XIII. (1572–1585)
Celotno geslo eSSKJ
íbis íbisa samostalnik moškega spola [íbis]
    1. iz zoologije ptica z dolgimi nogami, upognjenim vratom in dolgim tankim kljunom, ki živi v gozdovih in močvirjih; primerjaj lat. Threskiornithinae
    2. močvirska ptica z belim perjem, golo črno glavo in dolgim črnim kljunom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Threskiornis aethiopica; SINONIMI: iz zoologije sveti ibis
STALNE ZVEZE: sveti ibis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ibis in lat. ībis ter gr. ĩbis iz egip.
Celotno geslo eSSKJ
kélvin kélvina samostalnik moškega spola [kélvin]
    1. iz fizike osnovna merska enota za izražanje temperature; simbol: K
      1.1. iz fizike ta merska enota pri izražanju barvne temperature; simbol: K
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kelvin, angl., frc. kelvin, po angleškem fiziku Williamu Thomsonu, baronu Kelvinu (1824–1907)
Celotno geslo eSSKJ
martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]
    1. majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis
    2. ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...
Celotno geslo eSSKJ
martínčkanje martínčkanja samostalnik srednjega spola [martínčkanje]
    ekspresivno izpostavljanje sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: ↑martinčkati se
Celotno geslo eSSKJ
mmm1 medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
      1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko m, izgovarja se z višjim tonom izraža, da govorec čuti, zaznava kaj lepega, prijetnega, se počuti dobro, prijetno
    2. kot pridevnik, izgovarja se z višjim tonom, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja uživanje z zaprtimi polnimi usti hrane
Celotno geslo eSSKJ
narcísni narcísna narcísno pridevnik [narcísni] ETIMOLOGIJA: ↑narcisa
Celotno geslo eSSKJ
navigátor navigátorja samostalnik moškega spola [navigátor]
    1. kdor določa položaj vozila in ga usmerja glede na predvideno smer, cilj
    2. elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje; SINONIMI: navigacija, navigatorka
    3. ekspresivno kar usmerja potek dogajanja in določa način razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Navigateur in frc. navigateur) iz lat. nāvigātor ‛morjeplovec, mornar’, glej ↑navigirati
Celotno geslo eSSKJ
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]
    1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda
      1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
    2. žival sive barve, navadno krava
    3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv
Celotno geslo eSSKJ
solstícij solstícija samostalnik moškega spola [solstíci]
    čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Solstitium) iz lat. sōlstitium, iz sōl ‛sonce’ + tvorjenka od sistere ‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’
Celotno geslo eSSKJ
sredobéžni sredobéžna sredobéžno pridevnik [sredobéžni]
    1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven; SINONIMI: centrifugalni
    2. ekspresivno ki je usmerjen stran od česa, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno centrifugalni
ETIMOLOGIJA: iz sreda ‛sredina’ + tvorjenka od ↑bežati
Celotno geslo eSSKJ
sredotéžni sredotéžna sredotéžno pridevnik [sredotéžni]
    1. ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška v središče kroženja; SINONIMI: centripetalni
    2. ekspresivno ki je usmerjen k čemu, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno centripetalni
ETIMOLOGIJA: iz sreda ‛sredina’ + tvorjenka od ↑teža
Število zadetkov: 381